SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 24. oktobra 2013 (jezik postopka: nemščina)
„Obdavčenje – DDV – Igre na srečo ali denarne igre – Zakonodaja države članice, ki upravljanje z igralnimi avtomati z nizkimi dobitki kumulativno obdavčuje z DDV in s posebno dajatvijo – Dopustnost – Davčna osnova – Možnost zavezanca, da DDV prevali“
V zadevi C‑440/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) z odločbo z dne 21. septembra 2012, ki je prispela na Sodišče 3. oktobra 2012, v postopku
Metropol Spielstätten Unternehmergesellschaft (haftungsbeschränkt)
proti
Finanzamt Hamburg‑Bergedorf,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, A. Borg Barthet, E. Levits, sodnika, M. Berger (poročevalka), sodnica, in S. Rodin, sodnik,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Metropol Spielstätten Unternehmergesellschaft (haftungsbeschränkt) B. Hansen, odvetnik,
- za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
- za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in A. Cordewener, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 1(2), 73, 135(1)(i) in 401 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Metropol Spielstätten Unternehmergesellschaft (haftungsbeschränkt) (v nadaljevanju: Metropol) in Finanzamt Hamburg‑Bergedorf (davčna uprava Hambourg‑Bergedorf, v nadaljevanju: Finanzamt) v zvezi z obdavčitvijo prihodkov od prirejanja iger na srečo z igralnimi avtomati z nizkimi dobitki (v nadaljevanju: igralni avtomati) z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 Člen 1(2) Direktive o DDV določa:
„Načelo skupnega sistema DDV zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.
Pri vsaki transakciji se davek na dodano vrednost, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska davka na dodano vrednost, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.
[…]“
4 Člen 73 te direktive določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
5 Člen 135(1)(i) navedene direktive določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
i) stave, loterije in druge oblike iger na srečo pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica“.
6 Člen 401 Direktive o DDV določa:
„Brez poseganja v druge določbe prava Skupnosti ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe ter davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, katerekoli davke, dajatve ali obremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, pod pogojem, da obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja.“
Nemško pravo
7 Člen 4 zakona o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz) v različici, ki velja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: UStG), naslovljen „Oprostitve za dobavo in druge storitve“, v odstavku 9(b) določa, da so DDV oproščeni „dohodki, ki so zajeti z zakonom o loterijah in konjskih stavah“.
8 Člen 12(2) uredbe o igralnih avtomatih in drugih igrah z možnostjo dobitka (Verordnung über Spielgeräte und andere Spiele mit Gewinnmöglichkeit – Spielverordnung) v različici, ki velja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: SpeilV), v bistvu določa, da morajo igralni avtomati igralcem dobitke izplačati na način, ki zagotavlja, da se vsebina zbiralnika avtomata na dolgi rok poveča le za 33 EUR na uro.
9 Člen 13 uredbe SpielV določa:
„(1) Physikalisch‑Technische Bundesanstalt [zvezni fizikalno‑tehnični zavod] lahko odobri vrsto izdelave igralnega avtomata […] samo, če ustreza tem zahtevam:
1. Najkrajši mogoči čas trajanja igre je pet sekund, pri čemer vložek ne sme presegati 20 centov in dobitek v tem času znaša največ 2 EUR.
[…]
3. Vsota izgub (vložki, od katerih so odšteti dobitki) v eni uri ne sme preseči 80 EUR.
[…]“
10 Zakon dežele Hamburg o odobritvi javnih igralnic (Hamburgisches Gesetz über die Zulassung einer öffentlichen Spielbank), kakor je bil spremenjen, v členu 3 določa:
„1. Podjetje, ki upravlja z igralnico, mora svobodnemu in hanzeatskemu mestu Hamburg plačati dajatev v zvezi z igralnicami, ki znaša 70 % bruto proizvoda od iger. Poleg tega mora plačati posebno dajatev v višini 20 % bruto proizvoda od iger. […]
2. Dajatev v zvezi z igralnicami iz odstavka 1 se zniža za znesek dolgovanega [DDV], ki ga je treba plačati v skladu z [UStG] na podlagi dohodkov, ustvarjenih z upravljanjem z igralnico […]“
11 Člen 4(1) zakona o igralnicah dežele Schleswig‑Holstein (Spielbankgesetz des Landes Schleswig‑Holstein), kakor je bil spremenjen, določa:
„Dajatev v zvezi z igralnicami znaša 50 % bruto prihodka od iger. Dolgovani [DDV], plačan v skladu z [UStG] na podlagi dohodkov, ustvarjenih z upravljanjem z igralnicami, se odšteje od dajatve v zvezi z igralnicami.“
12 Člen 7 zakona o igralnicah dežele Mecklenburg‑Predpomorjanska (Spielbankgesetz des Landes Mecklenburg‑Vorpommern) določa:
„(1) Upravljanje z igralnico je obdavčeno z dajatvijo v zvezi z igralnicami.
(2) Dajatev v zvezi z igralnicami znaša:
1. 25 %, če so bruto prihodki od iger v proračunskem letu manjši ali enaki 500.000,00 EUR,
[…]
5. 80 % za bruto prihodke od iger, ki so v proračunskem letu večji od 10 milijonov EUR.
[…]
(7) […] Dolgovani [DDV], plačan v skladu z [UStG] in katerega obveznost nastane z upravljanjem z igralnico, se odbije od dajatve v zvezi z igralnicami.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
13 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je v poslovnem letu 2010 upravljala z igralnimi avtomati v sedmih igralnih salonih v deželah Hamburg, Schleswig‑Holstein in Mecklenburg‑Predpomorjanska. Upravljanje s temi avtomati je na podlagi zadevnih občinskih predpisov obeh zadnjenavedenih dežel in zakona dežele Hamburg obdavčeno z dajatvijo na prireditve, izračunano na podlagi davčne stopnje in davčne osnove, ki se v posameznih občinah razlikuje.
14 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je vsak mesec pri vsakem igralnem avtomatu z uporabo elektronske naprave za nadzor dvignila zbrani znesek, to pomeni denar, ki ga igralci vplačajo in od katerega je treba odšteti denar, ki jim je izplačan, pri čemer se tem zbranim zneskom prištejejo dajatve, odštejejo pa vnosi v avtomat (v nadaljevanju: izkupički iz zbiralnika). Igralni avtomati imajo poleg zbiralnika še hopper, to je zalogovnik žetonov in plačil. Tovrstni zalogovnik ima predal s kovanci za 20 centov in predal s kovanci za 2 EUR ter ga ob začetku obratovanja avtomata napolni upravljavec. Ko igralci vstavljajo kovance za 20 centov in za 2 EUR, ti padajo v hopper, dokler se ne napolni, presežek pa se nato samodejno prenese v zbiralnik. Preostali vstavljeni kovanci in bankovci pa gredo vedno neposredno v zbiralnik, katerega vsebina se elektronsko sešteva. Spremembe vsebine hopperja so zabeležene z napravo za nadzor in so tudi upoštevane pri izračunu izkupička iz zbiralnika.
15 Igralni avtomati imajo števec denarja in števec „točk“. Vneseni denar v prvi fazi ustvari dobroimetje v števcu denarja. Avtomat pretvorbo denarja v točke zabeleži kot „vložek“, pretvorba točk v denar pa je registrirana kot „dobitek“, pri čemer ena točka ustreza enemu centu. Točke igralcu omogočajo začetek igre. Število točk, dodeljenih igralcu, ki je zabeleženo na števcu, lahko igralec kadar koli pretvori v denarni znesek na števcu denarja, pri čemer se znesek, ki je zabeležen na števcu denarja, lahko kadar koli izplača.
16 Pretvorba iz števca denarja v števec točk, to je „vložek“ v smislu uredbe SpielV, je dvojno omejena, in sicer ne sme preseči 20 centov na 5 sekund ter 80 EUR na uro, po odbitku dobitkov. Če je dosežena omejitev 80 EUR na uro, se v tej uri iz števca denarja v števec točk ne sme izvesti nobena pretvorba več (t. i. premor za pretvorbo). Sprememb števila točk v števcu točk (klikov, vložkov, izgub ali dobitkov v običajnem jezikovnem pomenu) ne urejajo nobeni predpisi.
17 Letni znesek vseh mesečnih izkupičkov iz zbiralnika vseh igralnih avtomatov tožeče stranke v postopku v glavni stvari je v proračunskem letu 2010 znašal 1.018.041,78 EUR (tako imenovani bruto izkupiček). Družba Metropol je na podlagi 19‑odstotne splošne stopnje nemškega DDV in ugotovljene davčne osnove za DDV v višini 855.497,29 EUR (tako imenovani neto izkupiček, in sicer 100/119 od 1.018.041,78 EUR) izračunala znesek DDV v višini 162.544,49 EUR, ki predstavlja skoraj celoten dolgovani DDV. DDV, ki se plača za vse preostale obdavčljive izvršene transakcije, znaša 1.790,20 EUR. Ker je družba Metropol ob upoštevanju odbitega vstopnega DDV plačala znesek v višini 69.355,76 EUR, je Finanzamt z odločbo o odmeri davka z dne 29. marca 2012 preostali dolgovani znesek na tej podlagi…
