SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 29. marca 2012 (jezik postopka: francoščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člena 6(2), prvi pododstavek, točka (a), in 13(B), točka (b) – Pravica do odbitka – Investicijsko blago, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je pravna oseba, in dajanje na razpolago njegovim zaposlenim za zasebne potrebe“
V zadevi C‑436/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Cour d’appel de Mons (Belgija) z odločbo z dne 8. septembra 2010, ki je prispela na Sodišče 13. septembra 2010, v postopku
État belge
proti
BLM SA,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi M. Safjan, predsednik senata, J.‑J. Kasel (poročevalec), sodnik, in M. Berger, sodnica,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. decembra 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za BLM SA O. D’Aout, odvetnik,
- za belgijsko vlado J.‑C. Halleux in M. Jacobs, zastopnika,
- za nemško vlado T. Henze in C. Blaschke, zastopnika,
- za Evropsko komisijo B. Stromsky, D. Recchia in C. Soulay, zastopniki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 6(2), prvi pododstavek, točka (a), in 13(B), točka (b), Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih − Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med État belge in BLM SA (v nadaljevanju: BLM), družbo belgijskega prava, glede odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: TVA) v zvezi z nepremičnino, ki jo deloma za zasebne potrebe uporabljajo zaposleni te družbe.
Pravni okvir
Ureditev Unije
3 V peti in šesti uvodni izjavi Šeste direktive je navedeno:
„ker je za okrepitev nediskriminatorne narave davka treba pojasniti izraz ‚davčni zavezanec‘, da bi ga lahko države članice uporabljale tudi za osebe, ki določene transakcije opravljajo občasno;
ker je izraz ‚obdavčljiva transakcija‘ povzročal težave, zlasti glede transakcij, ki se obravnavajo kot obdavčljive transakcije; ker je treba te pojme pojasniti“.
4 Člen 2, točka 1, Šeste direktive določa:
„Predmet [DDV] je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
5 Člen 4(1) Šeste direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.“
6 Člen 6(2) Šeste direktive določa:
„Za opravljanje storitev za plačilo se štejeta:
(a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, kjer je [DDV] za takšno blago v celoti ali deloma odbiten;
(b) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.
Države članice lahko odstopijo od določb tega odstavka, če takšno odstopanje ne vodi k izkrivljanju konkurence.“
7 Države članice v skladu s členom 13(B), točka (b), prvi odstavek, Šeste direktive obdavčenja oprostijo „lizing ali dajanje v najem nepremičnin […]“.
8 Člen 17(2) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz njenega člena 28f določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
(a) [DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal na ozemlju države za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec.“
Nacionalna ureditev
9 V členu 19(1) zakonika o DDV je določeno:
„Uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebne potrebe davčnega zavezanca ali za zasebne potrebe njegovih zaposlenih ali bolj splošno za namene, ki niso povezani z gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca, je izenačena z odplačnim opravljanjem…
