Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki lahko najdete tukaj.
Imam vprašanje za uporabo posebne ureditve za opravljanje storitve mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov. Na podlagi odločbe (pridobitev ident. št. za opravljanje takega prevoza), izdane s strani FURS, makedonska podjetja opravljajo prevoz potnikov po Sloveniji. DDV bomo obračunali konec leta in oddali do 31. 1. 2018 na obrazcu OBRAČUN DDV-O-OP. Na tem obrazcu ni možnosti odbitka DDV, npr. za gorivo, kupljeno v Sloveniji na to slovensko davčno št. Ali je po taki odločbi sploh možno odbiti DDV od prejetih računov – gorivo ali mogoče tudi kakšno popravilo avtobusa, če se to zgodi v Sloveniji? Če ni možno, kaj bi moral storiti tak podjetnik z računi za gorivo, popravilo?
Eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko uporabi posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, je tudi ta, da slednji ne uveljavlja odbitka DDV v skladu s 63. členom ZDDV-1 ali vračila DDV v skladu s 74. do 74.i členom ZDDV-1 (glejte točko b prvega odstavka 137. člena ZDDV-1). Odbitek DDV torej ob uporabi te posebne ureditve ni mogoč.
Podjetje, registrirano za DDV, bo za Srbijo opravljalo marketinške storitve in vodenje projektov. Kako se obračuna DDV? Kako izstaviti račun za takšne storitve?
Ker je pri storitvah zelo pomembno, da dobro poznamo njihovo naravo, bo moj odgovor morda malo nekorekten (pripravljen le na podlagi vaših navedb). Če predpostavljamo, da bo davčni zavezanec, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, resnično opravljal izključno marketinške, svetovalne oziroma administrativne storitve za davčnega zavezanca, ki te storitve prejme za potrebe svojega sedeža v Srbiji (glede na pogoje, ki jih zahteva Izvedbena uredba o DDV, priporočam, da pridobite njihovo srbsko veljavno identifikacijsko številko za namene DDV in jo na portalu tamkajšnjega davčnega organa tudi preverite, potrdilo pa shranite), se skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 z vidika evropskih DDV pravil kot kraj opravljanja teh storitev šteje Srbija. Na izdanem računu se slovenskega DDV ne obračuna, klavzula sicer ni predpisana, ne bo pa odveč, če navedete »obrnjena davčna obveznost in slovenski DDV ni obračunan skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1«. Takšen račun se evidentira v stolpec 23 knjige izdanih računov, transakcije pa se ne poroča v obračun DDV.
Za izvoz blaga v tretje države uporabljamo klavzulo oproščeno DDV po točki a prvega odstavka 52. člena ali po točki b 52. člena. Je tu bistveno samo, kdo odpelje blago iz države prodajalec ali kupec? So tu še kakšne druge pomembne stvari?
Kadar je izvoznik blaga iz Slovenije kupec, ki v Sloveniji nima sedeža (kot izvoznik je ta oseba navedena tudi na izvozni carinski deklaraciji!), pri dobavi tega blaga lahko uveljavljate oprostitev plačila DDV po b točki prvega odstavka 52. člena ZDDV-1. V tem primeru mora biti ustrezna povezava med podatki na izdanem računu in podatki na izvozni carinski listini (potrebujete torej potrjeno izvozno carinsko deklaracijo oziroma dokazilo iz 82. člena PZDDV). Poleg tega velja opozoriti, da bi v primeru, da dobavitelj prejme dokazila o izvozu od svojega kupca, v določenih primerih prišlo tudi do zlorab. Podoben primer je obravnavalo Sodišče EU v zadevi C-271/06 (Netto Supermarkt GmbH & Co. OHG proti Finanzamt Malchin). V obravnavanem primeru se je zgodilo, da so kupci blaga (izvozniki) dobavitelju predložili dokazilo o izvozu, ki je bilo ponarejeno. Ob tem je Sodišče EU poudarilo, da država članica od dobavitelja lahko zahteva, da ravna razumno, kot se od njega lahko upravičeno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje. Pomembno je, ali je davčni zavezanec v posameznem primeru ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja in bi znotraj tega lahko prepoznal, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni ali ne. Predlagam, da…
