Danes je 29.3.2024

Input:

Obseg pravice do odbitka DDV (C-21/20)

16.9.2021, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 25 minut

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 16. septembra 2021 (jezik postopka: bolgarščina)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Področje uporabe – Člen 2(1)(c) – Opravljanje storitev za plačilo – Izključitev avdiovizualnih medijskih storitev, ponujenih televizijskim gledalcem, ki so financirane s subvencijo iz državnega proračuna in za katere gledalci ne plačujejo nadomestila – Člen 168 – Pravica do odbitka – Davčni zavezanec, ki opravlja hkrati obdavčljive transakcije in transakcije, ki ne spadajo na področje uporabe DDV“

V zadevi C‑21/20,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia‑grad (upravno sodišče mesta Sofija, Bolgarija) z odločbo z dne 31. decembra 2019, ki je na Sodišče prispela 17. januarja 2020, v postopku

Balgarska natsionalna televizia

proti

Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachnoosiguritelna praktika“– Sofia pri Tsentralno upravlenie na NAP,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi M. Vilaras, predsednik senata, N. Piarra, D. Šváby, S. Rodin, sodniki, in K. Jürimäe (poročevalka), sodnica,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: M. Aleksejev, vodja oddelka,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Balgarska natsionalna televizia M. Raykov in I. Dimitrova, advokati,

–        za špansko vlado S. Jiménez García, agent,

–        za Evropsko komisijo sprva C. Georgieva in N. Gossement, nato C. Georgieva in L. Lozano Palacios, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 25. marca 2021

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1)(c), člena 132(1)(q) in člena 168 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Balgarska natsionalna televizia (bolgarska nacionalna televizija, v nadaljevanju: BNT) in Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno‑osiguritelna praktika“ – Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite (direktor direktorata za pritožbe in davčne prakse ter prakse na področju socialne varnosti za mesto Sofija pri centralni upravi nacionalne agencije za javne prihodke (NAP), Bolgarija; v nadaljevanju: direktor) glede obsega pravice BNT do odbitka davka na dodano vrednost (DDV).

 Pravni okvir

Pravo Unije

3        Člen 2(1)(c) Direktive o DDV določa:

„Predmet DDV so naslednje transakcije:

[…]

(c)      storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.“

4        Člen 25(c) te direktive določa:

„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:

[…]

(c)      opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.“

5        Člen 132(1)(q) navedene direktive določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

[…]

(q)      dejavnosti, razen komercialnih, ki jih opravijo javne radijske in televizijske ustanove.“

6        Člen 168 iste direktive določa:

„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:

(a)      DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;

[…]“

7        Členi od 173 do 175 Direktive o DDV določajo pravila, ki urejajo izračun odbitnega deleža.

8        V tem okviru člen 173(1) te direktive določa:

„Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporablja bodisi za transakcije iz členov 168, 169 in 170, pri katerih ima pravico do odbitka DDV, bodisi za transakcije, pri katerih nima pravice do odbitka DDV, odbije samo takšen delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.

Odbitni delež se določi v skladu s členoma 174 in 175 za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.“

Bolgarsko pravo

9        Člen 2(1) zakon za danak varhu dobavenata stoynost (zakon o davku na dodano vrednost) z dne 21. julija 2006 (DV št. 63 z dne 4. avgusta 2006, str. 8) v različici, ki se uporablja v sporu o glavni stvari (v nadaljevanju: ZDDS), določa:

„Predmet [DDV] je naslednje:

1.      vsaka odplačna obdavčljiva dobava blaga in vsako opravljanje storitve […]“

10      Člen 3 ZDDS določa:

„(1)      Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.

[…]

(5)      Država ter državni in lokalni organi niso davčni zavezanci za vse njihove dejavnosti ali transakcije kot državni organi ali lokalne oblasti, vključno s pobiranjem davkov, dajatev ali pristojbin za te dejavnosti ali transakcije, razen:

1.      naslednjih dejavnosti ali transakcij:

[…]

(n)      komercialnih radiodifuzijske dejavnosti in dejavnosti razširjanja televizijskih programov […]“

11      Člen 42(2) ZDDS določa:

„Oproščene transakcije so:

[…]

2.      Dejavnost bolgarskega nacionalnega radia, [BNT] in bolgarske agencije za telegraf, za katero ti subjekti prejemajo plačila iz državnega proračuna.“

12      Člen 69(1) ZDDS določa:

„Kadar se blago in storitve uporabljajo za namene obdavčljivih transakcij, ki jih opravi identificirani davčni zavezanec, ima ta pravico odbiti:

1.      davek na blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil dobavitelj ali opravil ponudnik storitev, ki mora prav tako biti identificirani davčni zavezanec v skladu s tem zakonom […]“

13      Člen 73(1) ZDDS določa:

„Identificirana oseba ima pravico do delnega odbitka vstopnega DDV v zvezi z davkom na blago ali storitve, ki se uporabljajo tako za transakcije, za katere ima ta oseba pravico do odbitka, kot za transakcije ali dejavnosti, za katere ta oseba nima te pravice.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

14      BNT je pravna oseba, nacionalni javni ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev. BNT v skladu z zakon za radioto i televisiyata (zakon o radiu in televiziji) z dne 23. septembra 1998 (DV št. 138 z dne 24. novembra 1998) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZRT), med drugim zagotavlja medijske storitve vsem bolgarskim državljanom.

15      BNT od svojih televizijskih gledalcev ne prejema nobenega plačila.

16      Njena dejavnost se v skladu z ZRT financira s subvencijo iz državnega proračuna, ki je namenjena pripravi, ustvarjanju in razširjanju nacionalnih in regionalnih programov. Znesek te subvencije se določi na podlagi regulativnega pavšalnega zneska na uro programa, ki se potrdi v svetu ministrov. Poleg tega BNT prejema subvencije za vnaprej določene cilje, namenjene pridobitvi in temeljiti obnovi osnovnih sredstev na podlagi seznama, ki ga letno potrdi minister za finance.

17      Dejavnost BNT se financira tudi z lastnimi prihodki od oglaševanja in sponzorstva, z dohodki iz dodatnih dejavnosti, povezanih s televizijsko dejavnostjo, donacijami in volili, z obrestmi in drugimi prihodki, povezanimi s televizijsko dejavnostjo.

18      Do marca 2015 je BNT delno odbijala vstopni DDV za vse opravljene nakupe. Nato je uporabila metodo „neposredne dodelitve“, pri čemer je ločeno upoštevala vsak nakup, ki ga je opravila, glede na to, ali je bil uporabljen ali bi se lahko uporabil za „komercialno“ dejavnost, kot so razvedrilne oddaje, filmi ali športne oddaje, ali pa za dejavnost, povezano z opravljanjem njenih „javnih funkcij“, kot so predvajanje sej parlamentarnega nadzornega odbora, prenos verskih obredov ali volilnih kampanj. Poleg tega je BNT menila, da njena dejavnost razširjanja televizijskih programov ni „oproščena transakcija“ v smislu ZDDS, ampak dejavnost, ki ni predmet DDV, in da ta davek velja le za njeno „komercialno“ dejavnost.

19      Družba BNT je na podlagi te metode v celoti odbila vstopni DDV za nakupe, opravljene za njene „komercialne“ dejavnosti. Vstopni DDV je delno odbila za nakupe, ki so se uporabljali hkrati za „komercialne“ dejavnosti in za dejavnosti, ki niso imele takih značilnosti.

20      Bolgarski davčni organi so po davčnem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje od 1. septembra 2015 do 31. marca 2016, z odločbo o odmeri davka z dne 14. decembra 2016 zavrnili priznanje pravice do celotnega odbitka za nakupe BNT in v breme BNT ugotovili dolg DDV, ki je za to obdobje znašal 1.568.037,04 bolgarskih levov (BGN) (približno 801.455 EUR), skupaj z obrestmi.

21      Po mnenju teh organov je bila