Št. pojasnila: 0920-11126/2020-6
Datum: 14. 8. 2020
Pojasnilo Finančnega urada RS navajamo v celoti.
V prejetem dopisu navajate primer davčnega zavezanca, ki ima sedež v Sloveniji in organizira eno do tri dnevni dogodek (izobraževanje) za širšo publiko s pomočjo elektronskega orodja, pri čemer pa pogoji, da bi se takšna storitev obravnavala kot elektronska, niso izpolnjeni (elektronsko orodje je uporabljeno zgolj z namenom, da predavatelj komunicira s slušatelji, med predavanjem slednji lahko sprašujejo, predavatelj pa jim odgovarja).
Izpostavljate, da se, po mnenju Odbora za DDV (97. sestanek, ki je potekal dne 7. septembra 2012), kraj opravljanja storitev izobraževanja, ki poteka preko interneta ali elektronskega omrežja, določi po splošnem pravilu iz 44. člena Direktive o DDV (prvemu odstavku 25. člena ZDDV-1), če te storitve
prejme davčni zavezanec oziroma če takšne storitve prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, se pri določanju kraja upošteva posebno pravilo iz 54. člena Direktive o DDV (drugi odstavek 29. člena ZDDV-1). V slednjih primerih se šteje, da se izobraževanje izvaja v kraju, kjer ima izvajalec svoj sedež, razen če se izkaže, da takšne storitve izvaja iz drugega kraja kot sta sedež ali njegova stalna poslovna enota, saj v takem primeru velja, da je kraj opravljanja teh storitev tam, kjer se dejansko izvajajo.
Glede na to, da omenjeni davčni zavezanec tovrstna izobraževanja velikokrat opravlja iz hotelske sobe, ki se ne nahaja v Sloveniji (za bivanje v tej hotelski sobi prejme račun), sprašujete, ali Slovenija glede določitve kraja opravljanja opisane storitve sledi smernicam Odbora za DDV in kako se v tem primeru dokazuje, da je davčni zavezanec izvajal storitev izven Slovenije…
