Danes je 1.3.2021

Input:

Pojasnilo FURS: Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije - BREXIT

11.12.2020, Vir: Verlag Dashöfer

Št. pojasnila: 0100-243/2020-1

Datum: 4. 12. 2020

Pojasnilo Finančnega urada RS navajamo v celoti.

Spoštovani,

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) je začel veljati 1. 2. 2020. Sporazum o izstopu je bil objavljen v Uradnem listu EU L 29, z dne 31. 1. 2020.

Z dnem izstopa Združenega kraljestva (v nadaljnjem besedilu: ZK) iz EU (1. 2. 2020) je ZK postalo »tretja država« (tretja država je država, ki ni država članica EU). Sporazum o izstopu določa prehodno obdobje, v katerem se za ZK in v njem, z nekaterimi izjemami, uporablja pravo Unije. Prehodno obdobje se konča 31. 12. 2020. Posledice izstopa za gospodarske subjekte bodo odvisne od tega, ali bo ZK z Evropsko unijo sklenilo dogovor o prihodnjem partnerstvu. Z navedenim dopisom vas želimo seznaniti s potrebnimi informacijami za pripravo na iztek
prehodnega obdobja.

Podrobnejše informacije o Izstopu ZK in pravila EU na področju carine so objavljene v Navodilu Evropske komisije.

Kaj morajo vedeti gospodarski subjekti, ki trenutno ne trgujejo s tretjimi državami oz. ne izvajajo carinskih formalnosti

S 1. 1. 2021 bodo gospodarski subjekti iz EU, ki sedaj kupujejo blago iz ZK in ga dajejo na trg EU, postali uvozniki, tisti, ki trenutno distribuirajo izdelke v ZK, pa bodo postali izvozniki.

ZK od 1. 1. 2021 ne bo več del carinske unije EU. Zato se bodo za vso blago, ki iz ZK vstopa na carinsko območje Unije ali iz tega carinskega območja izstopa v ZK, uporabljale carinske formalnosti, ki jih zahteva zakonodaja Unije. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK, ali Zainteresiranim gospodarskim subjektom izneseno s carinskega območja EU, bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole ter potencialnih ustreznih dajatev.

Vložitev carinske deklaracije in izvedbo ostalih carinskih formalnosti lahko gospodarski subjekti izvedejo s pomočjo carinskih zastopnikov (špediterjev). Carinski zastopniki so tudi imetniki raznih carinskih dovoljenj, ki omogočajo poenostavitve v postopkih carinjenja oziroma jim podeljujejo poseben status.

Registracija in identifikacija gospodarskega subjekta (EORI)

Vsak gospodarski subjekt oziroma oseba (fizična in pravna, ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj), ki želi vlagati carinske deklaracije oz. izvajati carinske formalnosti, si mora predhodno pri pristojnem organu pridobiti številko EORI. Gospodarskim subjektom, ki so ustanovljeni v Sloveniji in slovenskim fizičnim osebam, ni potrebno vlagati nobenih zahtevkov za pridobitev EORI številke. Številka EORI je za gospodarske subjekte enaka veljavni davčni številki s predpono SI, za fizične osebe je enaka veljavni davčni številki s predpono SI in na koncu s črko O.

Kaj morajo gospodarski subjekti vedeti o carinskih formalnostih, pregledih in kontroli blaga

  • Pri uvozu ali izvozu blaga v ZK ali iz njega ali pri prevozu blaga prek ZK bo potrebno vložiti carinsko deklaracijo.
  • Poleg carinske deklaracije bo potrebno zagotoviti podatke o varnosti in varstvu.
  • Za uvoz ali izvoz določenega blaga (npr. odpadkov, nekaterih nevarnih kemikalij, GSO) bo potrebno posebno dovoljenje.
  • Ob uvozu trošarinskega blaga (alkohol, tobak ali gorivo) iz ZK, se bo v skladu z ZTro-1 obračunala trošarina, razen če bo imel pošiljatelj trošarinsko dovoljenje za pooblaščenega uvoznika, ki omogoča pošiljanje trošarinskega blaga v režimu odloga od urada uvoza. Pri izvozu trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine v ZK, bo od odpremnega trošarinskega skladišča do urada izstopa iz območja EU potekal nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov.
  • Dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) in druga dovoljenja za carinske poenostavitve, ki so jih izdali carinski organi ZK, ne bodo več veljavna na carinskem območju EU.
  • Pri uvozu blaga iz ZK se bo v skladu z Direktivo o DDV obračunal DDV, medtem ko bo DDV pri izvozu iz EU oproščen.
  • Če EU in ZK do konca prehodnega obdobja ne bosta dosegla sporazuma o prosti trgovini, bodo morali gospodarski subjekti poleg zgoraj navedenih formalnosti plačati tudi carinske dajatve za blago, ki ga vnesejo v EU iz ZK ter upoštevati kvote za določeno blago, ki vstopa v EU iz ZK.

Vnos in iznos blaga

Blago, ki bo vešeno na carinsko območje EU iz ZK po koncu prehodnega obdobja, bo moralo biti zajeto z vstopno skupno deklaracijo (VSD) in sicer v rokih za vložitev VSD, določenimi glede na vrsto prevoza.

Za blago, ki bo izneseno s carinskega območja EU v ZK po koncu prehodnega obdobja, bo potrebno v določenih rokih, preden se blago iznese s carinskega območja EU, pri pristojnem uradu vložiti t.i. predodhodno deklaracijo.

Predodhodna deklaracija je v obliki:

  • carinske deklaracije (npr. izvozne deklaracije),
  • deklaracije za ponovni izvoz,
  • izstopne skupne deklaracije.

V večini primerov se predodhodna deklaracija predloži v obliki carinske deklaracije. Carinska deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz vsebujeta tudi podatke izstopne skupne deklaracije.

Uvoz

Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK, bo predmet ustreznih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, in sicer carine, DDV, DMV, če gre za uvoz motornih vozil ter trošarine, v primeru uvoza trošarinskega blaga.

Primer obračuna carinskih dajatev za blago, uvoženo iz ZK, če sporazum o prosti trgovini ne bo sklenjen

Višina carinskih dajatev za uvoz izdelkov po 1. januarju 2021 iz ZK bo odvisna od tega, ali bo ZK z Evropsko unijo sklenilo dogovor o prihodnjem partnerstvu. V primeru, da sporazum ne bo sklenjen, se bodo uporabljale konvencionalne stopnje carinskih dajatev za tretje države. Carinska stopnja in ostali morebitni ukrepi v zvezi z uvozom in izvozom blaga se lahko ugotovijo s pomočjo brskalnika TARIC. Carinska vrednost blaga je običajno njegova transakcijska vrednost, to je cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana, ali ki jo je treba plačati.

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačajo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 %, znižani stopnji 9,5 % oziroma posebni znižani stopnji 5 %.

Nadalje vam podajamo izračuna dajatev na primeru aluminijastih platišč. Aluminijasta platišča se uvrščajo pod tarifno oznako TARIC 8708705000, kjer je določena konvencionalna stopnja dajatev 4,5 %. DDV se glede na vrsto izdelka obračuna po splošni stopnji 22 %.

Več informaciji je na voljo : https://www.fu.gov.si/carina/podrocja/uvoz_blaga/

Postopka 42 in 63

Postopka 42 in 63 omogočata, da se blago sprosti v prosti promet v Sloveniji, medtem, ko je blago oproščeno plačila DDV, ker uvoznik opravi plačila oproščeno dobavo blaga prejemniku v drugo državo članico EU.

Če je bilo podjetje iz ZK do sedaj vključeno v postopek 42 oz. 63 kot prejemnik davčne dobave, to po 1. 1. 2021 ne bo več možno. Če bo podjetje iz ZK kot oseba iz tretje države želelo sprostiti v Sloveniji po postopku 42 blago, ki je namenjeno za trg EU (dobava sebi ali drugi osebi v drugo državo članico Unije), mora biti registrirano za namene DDV v Sloveniji in mora imenovati davčnega zastopnika.

Izvoz

Za iznos blaga iz carinskega območja Unije je potrebno opraviti izvozne formalnosti. To pomeni, da se pri carinskem uradu izvoza vloži izvozna carinska deklaracija in predloži blago. Ker zakonodaja predpisuje, da mora biti pred izstopom iz Unije vložena tudi izstopna skupna deklaracija z varstvenimi in varnostnimi podatki, se lahko namesto nje te podatke zajame že v izvozni carinski deklaraciji. Za izvoz specifičnega blaga je potrebno upoštevati predpise glede prepovedi in omejitev (npr. pridobitev izvoznega dovoljenja).

Izvoženo blago je v skladu z 52. členom Zakona o davku na dodano vrednost oproščeno plačila davka, kar izvoznik dokazuje z ustreznimi dokazili o izstopu blaga s carinskega območja Unije.

Priporočilo za odpremo izvoznega blaga v okviru skupnega tranzita ali zvezka TIR

Od dne izstopa ZK bo blago, potem ko je bilo prepuščeno v izvoz (npr. v Ljubljani), lahko odpremljeno iz Unije v ZK v okviru skupnega tranzitnega postopka (NCTS). V tem primeru bo v vlogi carinskega urada izstopa nastopil carinski urad odhoda tranzitne operacije (npr. v Ljubljani), kjer se izvedejo formalnosti ob izstopu blaga iz carinskega območja Unije.

Za dajanje blaga v skupni tranzitni postopek se zahteva predložitev ustreznega zavarovanja, ki vključuje tudi ZK. Poleg skupnega tranzitnega postopka se za olajšanje prevoza izvoznega blaga iz Unije v ZK, lahko uporabi tudi tranzitni