SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 6. oktobra 2011 (jezik postopka: nemščina)
„DDV – Šesta direktiva – Člen 21(1)(b) – Določanje kraja, ki je davčno upoštevna navezna okoliščina – Storitve, ki jih opravi izvajalec, ki prebiva v isti državi kot naročnik, vendar ima sedež gospodarske dejavnosti v drugi državi – Pojem ‚davčni zavezanec, ki ima sedež v tujini‘“
V zadevi C‑421/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 30. junija 2010, ki je prispela na Sodišče 25. avgusta 2010, v postopku
Finanzamt Deggendorf
proti
Markusu Stoppelkampu kot upravitelju premoženja Haralda Raaba,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J.‑J. Kasel (poročevalec), predsednik senata, E. Levits in M. Safjan, sodnika,
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za nemško vlado C. Blaschke in T. Henze, zastopnika,
- za grško vlado F. Dedousi, I. Pouli in I. Bakopoulos, zastopniki,
- za Evropsko komisijo W. Mölls in L. Lozano Palacios, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 21(1)(b) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. oktobra 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 9, zvezek 1, str. 338, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Stoppelkampom, upraviteljem premoženja H. Raaba, in Finanzamt Deggendorf (v nadaljevanju: Finanzamt) v zvezi z določitvijo zavezanca za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za storitve, ki jih opravlja H. Raab.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 4(1) Šeste direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.“
4 Člen 9(1) Šeste direktive določa:
„Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“
5 Člen 9(2)(e) Šeste direktive določa:
„Vendar pa:
[…]
(e) je kraj, kjer so navedene storitve opravljene, če se opravijo za naročnike s sedežem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj ne obstaja, kraj, kjer ima naročnik stalno prebivališče ali začasno prebivališče:
[…]
– posredovanje osebja;
[…]“
6 Člen 21 Šeste direktive določa:
„1. Davek na dodano vrednost po notranjem sistemu so dolžni plačati:
(a) davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen za primere iz (b) in (c).
Kadar obdavčljivo dobavo blaga in storitev opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, lahko države članice pod pogoji, ki jih določijo, predpišejo, da je oseba, ki je dolžna plačati davek, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev;
(b) davčni zavezanci, katerim se opravijo storitve iz člena 9(2)(e), ali osebe, identificirane za davek na dodano vrednost na ozemlju države, katerim se opravijo storitve iz člena 28b(C), (D), (E) in (F), če storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države;
[…]“
7 Člen 1 Osme direktiva Sveta z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (79/1072/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 79, v nadaljevanju: Osma direktiva) določa:
„Za namene te direktive pomeni ‚davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države‘ osebo, navedeno v členu 4(1) Direktive 77/388/EEC, ki v obdobju, navedenem v prvem in drugem stavku prvega pododstavka člena 7(1), v tej državi ni imela niti sedeža svoje gospodarske dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije; niti ni imela, če tak sedež ali poslovna enota ne obstajata, svojega stalnega ali običajnega bivališča in ki v tem istem obdobju ni opravila prometa blaga oz. storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v tej državi, z izjemo:
(a) prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za…
