Ujma in DDV

20.58 Ujma in DDV

Mag. Aleksandra Heinzer

Poplavna tragedija, kot je doletela Slovenijo, običajno odpre tudi številna davčna vprašanja. V takšnih razmerah se zgodi, da na eni strani pride do uničenja ali izgube blaga, ki ga je davčni zavezanec potreboval za opravljanje svoje ekonomske dejavnosti, na drugi strani pa do brezplačnih dobav blaga in opravljanja storitev, s katerimi se prizadetim skuša pomagati. Nekatere odgovore na DDV vprašanja, povezana z ujmo, lahko najdete v dokumentu z naslovom Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami, ki ga redno osvežuje davčni organ, v nadaljevanju pa podajam nekoliko širši opis tega področja.

PRIMANJKLJAJI IN UNIČENJE BLAGA

Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV (opomba 1). Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 17. člen ZDDV-1, ki določa, da se primanjkljaj blaga sicer šteje za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1, kar pa med drugim ne velja za primanjkljaje in uničenja, nastala zaradi višje sile.

Razlago pojma »višja sila« je moč najti v evropski sodni praksi. Višja sila tako vsebuje objektivni element, ki zadeva neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zaščiti pred posledicami neobičajnega dogodka, s tem da sprejme potrebne ukrepe brez prekomernih žrtev (opomba 2). Glede na omenjeno se kot višja sila obravnavajo tudi nedavne poplave, ki so posledica vremenskih razmer.

Posledično torej davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, od primanjkljajev oziroma uničenj blaga, ki je bilo del njegovih poslovnih sredstev (zaloge, investicijsko blago), do katerih je prišlo v okviru nedavnih poplav, ne obračunava DDV, ne glede na to, da je pri njihovi pridobitvi DDV odbijal. Na drugi strani ta davčni zavezanec tudi ne popravlja odbitka DDV od tega blaga, kar določa tretji odstavek 68. člena ZDDV-1. Enako velja za investicijsko blago (osnovna sredstva oziroma nepremičnine), ki postane neuporabno (uničeno) pred iztekom obdobja, saj se s tem trenutkom konča tudi obdobje popravka odbitka DDV (prvi odstavek 112. člena PZDDV).

V zvezi z dokazovanjem nastale situacije, ki se nanaša na primanjkljaje oziroma uničenje blaga v poplavah, velja opozoriti na navodilo, ki ga je davčni organ v zgoraj omenjenem dokumentu podal davčnim zavezancem v zvezi z ravnanjem v primeru poplavljene dokumentacije in arhiva (opomba 3). Priporočljivo torej je, da nepristranska tretja oseba ali komisija za popis škode sestavi popis takšnega blaga, če je mogoče, pa naj se priskrbi tudi potrdila ali dokumentacijo o uničenju, kot so fotografije poplavljenih prostorov, poročila o nesreči itd.

DONACIJE BLAGA IN STORITEV

Do DDV posledic pride lahko le v primeru, če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, brezplačno podari blago ali opravi brezplačne storitve oziroma jih prejme, pri čemer pa donacije v denarju niso predmet DDV.

Donacije blaga

Prvi odstavek 63. člena ZDDV-1 določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Če torej davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, nabavi blago z namenom, da ga podari, DDV ob nabavi tega blaga ne sme odbiti. Posledično tudi pri podaritvi blaga do DDV posledic ne pride.