Uvoz in izvoz blaga
V tej lekciji se bomo naučili:
-
splošna pravila izvoza in uvoza blaga,
-
razlikovati skupnostno in neskupnostno blago,
-
kdaj se šteje blago za izvoženo,
-
kdaj se šteje blago za uvoženo
GorSplošno o uvozu in izvozu
Kadar se blago uvozi iz tretjih držav (to so države, ki niso države članice EU) in tretjih ozemelj (to so države na ozemlju EU, ampak niso del EU)*, se od tega uvoženega blaga obračuna in plača DDV. Na drugi strani se pri izvozu blaga in z njim povezanih transakcijah DDV ne obračuna, saj gre za t.i. prave oprostitve.
* To so ozemlja, navedena v drugem odstavku 1. člena ZDDV-1.
Pri uvozu oziroma izvozu blaga je treba upoštevati carinske predpise EU, pri tem pa je treba sestavljati posebne carinske listine. Da se postopek uvoza ali izvoza lahko začne, mora oseba, ki blago uvaža/izvaža pri carinskem uradu vložiti carinsko deklaracijo. Deklaracija se vloži v elektronski obliki in izpolni v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih.
Pri uvozu in izvozu govorimo o carinskem statusu blaga. Carinski status blaga pomeni, da gre za skupnostno ali neskupnostno blago.
Skupnostno blago pomeni blago, ki je:
-
v celoti pridobljeno na carinskem območju Evropske unije pod pogoji iz 23. člena Carinskega zakonika in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali z območij, ki niso del carinskega območja Evropske unije;
-
uvoženo iz držav ali z ozemelj, ki niso del carinskega območja Evropske unije in je sproščeno v prost promet v Evropski uniji;
-
pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Evropske unije izključno iz blaga, navedenega v prejšnji alineji, ali iz blaga, omenjenega v prejšnji in prvi alineji.
Neskupnostno blago pomeni vse blago: