Danes je 27.4.2024

Input:

Davčni zavezanec s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici opravlja le dejavnost tehničnega testiranja ali raziskovalno dejavnost (C-318/11 in C-319/11)

25.10.2012, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 25. oktobra 2012 (jezik postopka: švedščina)

„Skupni sistem davka na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člena 170 in 171 – Osma direktiva o DDV – Člen 1 – Direktiva 2008/9/ES – Člen 3(a) – Podrobna pravila za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države – Davčni zavezanec s sedežem v državi članici, ki v drugi državi članici opravlja le dejavnost tehničnega testiranja ali raziskovalno dejavnost“

V združenih zadevah C‑318/11 in C‑319/11,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Förvaltningsrätten i Falun (Švedska), z odločbama z dne 21. junija 2011, ki sta prispeli na Sodišče 27. junija 2011, v postopkih

Daimler AG (C‑318/11),

Widex A/S (C‑319/11)

proti

Skatteverket,

SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi L. Bay Larsen (poročevalec), v funkciji predsednika osmega senata, A. Prechal, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,

generalna pravobranilka: V. Trstenjak,

sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. maja 2012,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Daimler AG M. Punkki, odvetnik,
  • za Widex A/S M. Selin, jur. kand.,
  • za Skatteverket K. Alvesson, zastopnica,
  • za švedsko vlado C. Meyer-Seitz, zastopnica,
  • za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in J. Enegren, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 1 Osme direktive Sveta z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (79/1072/EEC) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 79), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 129, v nadaljevanju: Osma direktiva), in člena 3(a) Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, str. 23).

2        Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med družbo Daimler AG (v nadaljevanju: Daimler) s sedežem v Nemčiji in družbo Widex A/S (v nadaljevanju: Widex) s sedežem na Danskem na eni strani in Skatteverket, švedskim davčnim organom, na drugi strani zaradi zakonitosti odločb zadnjega, s katerimi je zavrnil zahtevke teh družb za vračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plačanega na Švedskem ob pridobitvi blaga ali storitev.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 170 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2007/75/ES z dne 20. decembra 2007 (UL L 346, str. 13, v nadaljevanju: Direktiva o DDV), določa:

„Vsi davčni zavezanci, ki v smislu člena 1 [Osme direktive] […] in člena 171 te direktive nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pravico do vračila DDV pod pogojem, da se blago in storitve uporabljajo za [določene transakcije].“

4        Člen 171(1) Direktive o DDV določa:

„Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pa sedež v drugi državi članici, se opravi v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz [Osme direktive].

[…]“

5        Člen 1 Osme direktive določa:

„Za namene te direktive pomeni ‚davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države‘ osebo, […] ki […] v tej državi ni imela niti sedeža svoje gospodarske dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere [se] opravljajo poslovne transakcije; niti ni imela, če tak sedež ali poslovna enota ne obstajata, svojega stalnega ali običajnega bivališča in ki […] ni opravila prometa blaga oz. storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v tej državi, z izjemo [nekaterih prevoznih in drugih storitev].“

6        Člen 1 Direktive 2008/9 določa:

„Ta direktiva določa podrobna pravila za vračilo [DDV] v skladu s členom 170 Direktive [o DDV] davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila in izpolnjujejo pogoje iz člena 3.“

7        Člen 3 te direktive določa:

„Ta direktiva se uporablja za vsakega davčnega zavezanca, ki nima sedeža v državi članici vračila in izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)      […] v državi članici vračila ni imel sedeža svoje ekonomske dejavnosti ali stalne poslovne enote, iz katere so se opravljale poslovne transakcije, ali, če ni imel takšnega sedeža ali poslovne enote, svojega bivališča ali običajnega kraja bivanja;

(b)      […] ni dobavil nobenega blaga ali opravil storitev, za katere bi se lahko štelo, da je bilo dobavljeno ali so bile opravljene v državi članici vračila, z izjemo [nekaterih prevoznih in drugih storitev].“

8        Člen 28 navedene direktive natančneje določa:

„1.      Ta direktiva se uporablja za zahtevke za vračilo predložene po 31. decembru 2009.

2.      [Osma direktiva] se razveljavi s 1. januarjem 2010. Vendar se bodo njene določbe še naprej uporabljale za zahtevke za vračilo predložene pred 1. januarjem 2010.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo, razen glede zahtevkov za vračilo, predloženih pred 1. januarjem 2010.“

 Švedsko pravo

9        V skladu s členom 1, prvi odstavek, poglavja 10 zakona (1994:200) o davku na dodano vrednost (mervärdesskattelagen (1994:200)) z dne 30. marca 1994 (SFS 1994, št. 200) je tuji gospodarski subjekt na podlagi zahtevka upravičen do vračila vstopnega davka, če:

(1)      se vstopni davek nanaša na nakup ali uvoz, povezan s prometom iz dejavnosti v tujini;

(2)      je promet, če je ustvarjen v Evropski skupnosti, v državi, v kateri je ustvarjen, obdavčen ali zagotavlja pravico do vračila, ki ustreza pravici do vračila, ki jo določa švedsko pravo; in

(3)      bi bil promet obdavčen ali bi zagotavljal pravico do vračila, ki ustreza pravici do vračila, ki jo določa švedsko pravo, če bi bil ustvarjen na Švedskem.

10      Člen 15 poglavja 1 istega zakona opredeljuje tuji gospodarski subjekt kot gospodarski subjekt, ki na Švedskem nima niti sedeža gospodarske