Klepetalnica je v pdf obliki na voljo tukaj
Prejeli smo račun za kovinski prah iz ZDA, zraven je še ''packing list'' iz ZDA. Blago je že pri nas in ga že uporabljamo. Nismo pa prejeli nobene dokumentacije ali je bilo blago ocarinjeno in kako plačamo DDV – od uvoza ali samoobdavčitev iz EU. V bistvu sploh ne vemo kako je blago prišlo do nas, ker ni nobene spremne dokumentacije. Kaj lahko storimo v tem primeru, da bomo pravilno obračunali DDV? Blago je prišlo v poštnem paketu. Kam se lahko obrnemo za pridobitev dokumentacije? Vrednost blaga je 1750 EUR.
Prvi odstavek 33. člena ZICZEU (Uradni list RS, št. 32/2016): Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu finančnemu uradu, ki opravlja naloge s področja carinske zakonodaje, blago, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, če glede na okoliščine vedo ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vneseno na carinsko območje Unije oziroma se nezakonito uporablja, kot da bi bilo sproščeno v prosti promet. Svetujem torej, da prejem blaga prijavite najbližji carinski pošti.
Imamo stranko d.o.o., ki je v Italiji kupila stroj. S svojim kupcem (slovenski DDV zavezanec) se je dogovorila, da si bo ta stroj sam prevzel pri dobavitelju v Italiji in ga peljal v svoj obrat na testiranje za 14 dni, da preveri, ali mu tak stroj sploh ustreza. Po tem obdobju naj bi se odločil, ali stroj kupi ali ne. V ta namen sta sklenila pisni dogovor, kjer je vse to zavedeno. V dogovoru je tudi zapisano, da ostane blago v izključni lasti naše stranke do trenutka, ko kupec sprejme odločitev o nakupu in da naročnik nima pravice razpolagati z blagom na način, ki bi pomenil njegovo prodajo, odtujitev ali kakršnokoli drugo obliko prenosa lastništva. Po 14 dneh testiranja je potem kupec ta stroj tudi kupil. Prosimo za mnenje, ali je v redu, da je račun od IT dobavitelja brez DDV kot intrakomunitarna dobava, račun med slovenskima zavezancema pa z obračunanim DDV?
Upam, da sem pravilno razumela, da je davčni zavezanec, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji (vaša stranka) nabavil blago od italijanskega davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV, pri čemer je to blago iz Italije v Slovenijo ZA RAČUN KUPCA odpeljal njegov potencialni kupec, ki je prav tako davčni zavezanec, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. V kolikor iz listin jasno izhaja, da do prenosa pravice do razpolaganja z vaše stranke na njegovega kupca ni prišlo na ozemlju Italije in je bil torej ta prevoz opravljen za račun vaše stranke, menim, da se ga lahko pripiše prvi prodaji (torej prodaji med italijanskim davčnim zavezancem in vašo stranko).
Ali mora atipični davčni zavezanec (normiranec) evidentirati prejete račune v knjigo prejetih računov in jih vpisati pod promet, ki ne gre v knjigo, ali mora prejete račune evidentirati v KPR kot prejeti račun osnova in DDV se ne odbija?
Menim, da morajo mali davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV z atipično identifikacijsko številko za DDV voditi evidence samo za transakcije, za katere so identificirani za namene DDV in o katerih poročajo v obračun DDV. Kot izhaja iz pojasnila davčnega organa z naslovom EVIDENCI OBRAČUNANEGA DDV IN ODBITKA DDV TER PREDIZPOLNITEV OBRAČUNA DDV, podrobnejši opis, 3. izdaja, april 2025 (glejte stran 3, zadnji odstavek), bo enako veljalo tudi po 1.7.2025.
Menim torej, da atipični davčni zavezanec prejete račune, ki jih mora poročati v evidence in obračun DDV, poroča na enak način kot ostali davčni zavezanci, ki imajo običajno identifikacijsko številko za DDV, le da se odbitek DDV vpiše v stolpec št. 17 (od 1.7.2025 dalje P17).
Kot zavezanec za DDV po četrtem odstavku 78. člena, smo prejeli račun ameriškega zavezanca, za elektronske storitve, ki ima identifikacijsko številko za namene DDV s predpono EU. Ali moramo kot atipični zavezanec narediti DDV obračun na podlagi samoobdavčitve (3. točka 76. člena ZDDV); vrednost prejete storitve izkazati v polju 23, obračun pa v 24?
Razumem, da gre za storitev, katere kraj je skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1, Slovenija. Posledično menim, da mora (atipični) davčni zavezanec slediti 3. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 kot ste navedli. Davčno osnovo torej vpiše v polje 31 obračuna DDV, obračunani DDV pa v 25/25b (odvisno od stopnje DDV).
Stranka prodaja filtrirne sisteme za gospodinjstvo, te tudi zmontirajo (sami ali s podizvajalci). Ali lahko na račun da postavko filtrirni sistem z 9,5 % DDV in potem še ekstra postavko montaža filtrirnega sistema z 9,5 %. Ali mora biti vse v eni postavki, če želi imeti 9,5 % DDV? Gre se za to, da če naredi ekstra postavke, potem se zaloga razknjiži, drugače pa ima več dela.
Zgolj ločeno navajanje postavk na računih ne sme vplivati na vsebinsko presojo DDV posledic. Če so torej vsi ostali pogoji za uporabo nižje stopnje DDV v zadevnem primeru izpolnjeni, se ta lahko uporabi. Ne pozabite pa, da mora za uporabo nižje DDV stopnje po 11. točki Priloge I k ZDDV-1 obstajati več pogojev!
Smo zavezanec za DDV in naša dejavnost je trgovinska dejavnost. V EU smo od zavezanca nabavili blago za prodajo, blago dobili dostavljeno, plačali prevoz in čakali na dokumente za blago, vendar pa nam je čez čas dobavitelj sporočil, da je dokumente izgubil. Blago smo vrnili, organizirali smo transport do dobavitelja, dobili dobropis za to blago, dobili plačilo dobropisa. Dobavitelj se je strinjal, da poravna stroške prevoza, zato smo mu izstavili račun za prevoz v neto znesku in se sklicevali na klavzulo reverse charge po 44. členu Direktive. Zanima nas, kako evidentirati ta račun, ker se ne moremo odločiti, katera šifra statistike je pravilna. Ali je pravilno če označimo, da gre za storitev in določimo šifro statistike 307 in v RP-O vpišemo kot storitev v stolpec A6?
Na šifre statistike se ne spoznam. Kar se tiče poročanja storitve po 44. členu Direktive Sveta 2006/112/ES, opravljene davčnemu zavezancu, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v drugi državi članici, pa se ta poroča v polje 12 obračuna DDV in v stolpec A6 RP.
Podjetje je zgradilo…
