SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 18. junija 2009 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 21(1)(c) – Davek, dolgovan samo zato, ker je bil izkazan na računu – Popravek neupravičeno zaračunanega davka – Neupravičena obogatitev“
V zadevi C-566/07,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 30. novembra 2007, ki je prispela na Sodišče 21. decembra 2007, v postopku
Staatssecretaris van Financiën
proti
Stadeco BV,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Ó Caoimh, U. Lõhmus, sodnika, P. Lindh, sodnica, in A. Arabadjiev (poročevalec), sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. decembra 2008,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Stadeco BV A. Fruijtier, odvetnik,
- za nizozemsko vlado C. Wissels, M. de Grave in C. ten Dam, zastopniki,
- za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
- za grško vlado S. Spyropoulos, S. Trekli in M. Tassopoulou, zastopniki,
- za italijansko vlado R. Adam, zastopnik, skupaj z G. De Bellis, avvocato dello Stato,
- za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in W. Roels, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. marca 2009
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 21(1)(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 (UL L 376, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva), in načela davčne nevtralnosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Staatssecretaris van Financiën (v nadaljevanju: Staatssecretaris) in družbo Stadeco BV (v nadaljevanju: Stadeco) v zvezi s pravico davčnega zavezanca do popravka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je izkazan na računu, izstavljenem prejemniku opravljenih storitev.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Na podlagi člena 2(1) Šeste direktive je „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“ predmet davka na dodano vrednost.
4 Člen 9(2)(c) te direktive določa da „je kraj opravljanja storitev v zvezi z […] dejavnostmi s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih prireditev ali podobnih dejavnosti, vključno z dejavnostmi organizatorjev teh dejavnosti, in kadar je to ustrezno, opravljanjem pomožnih storitev, […] kraj, kjer so te storitve dejansko opravljene“.
5 Člen 21(1)(c) omenjene direktive določa, da je DDV po notranjem sistemu dolžna plačati „vsaka oseba, ki na računu ali drugem dokumentu, ki se priznava kot račun, izkaže [DDV]“.
Nacionalna ureditev
6 Člen 1(1)(a) zakona o prometnem davku (Wet op de omzetbelasting) z dne 28. junija 1968 (Staatsblad 1968, št. 329) v različici, ki velja za davčno obdobje, ki se obravnava v glavni stvari (v nadaljevanju: „Wet“), določa, da „je ‚prometni davek‘ davek, ki se obračuna od […] dobav blaga in storitev, ki jih podjetnik v okviru dejavnosti svojega podjetja opravi na Nizozemskem“.
7 Člen 6(2)(c), prva točka, Wet določa da je „kraj opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih prireditev ali podobnih dejavnosti […] kraj, kjer se te dejavnosti in dela dejansko opravljajo“.
8 Člen 12(1) Wet določa, da „davek obračuna podjetnik, ki je opravil dobavo ali storitev“.
9 Člen 14(1) Wet določa, da „mora biti davek, za katerega je nastala obveznost obračuna med poslovnim letom, plačan na podlagi obračuna“.
10 Člen 37 Wet določa, da „kdor na kateri koli način izkaže prometni davek, ki ga dolguje samo na podlagi te določbe, ta davek dolguje od dneva, ko je izdal račun; plačati ga je dolžan v skladu s členom 14“.
11 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da so ob nastanku dejstev v postopku v glavni stvari – in kot to pojasnjuje nizozemska vlada – na podlagi navodil Staatssecretarisa, nizozemske davčne oblasti za popravek DDV zahtevale od izdajatelja računa, na katerem je ta davek nepravilno izkazan, naj popravi račun z izdajo novega računa ali pa z izdajo dobropisa prejemniku opravljenih storitev.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
12 Družba Stadeco je podjetje s sedežem na Nizozemskem, ki opravlja dejavnosti dajanja v najem, postavitve in razstavitve stojnic na sejmih in razstavah.
13 Med letoma 1993 in 1995 je družba Stadeco opravljala te storitve v Nemčiji in v tretjih državah za račun družbe Economische Voorlichtingsdienst (tiskovni urad za gospodarske zadeve, v nadaljevanju: EVD), ki je oseba javnega prava s sedežem na Nizozemskem in ki spada v pristojnost ministrstva za gospodarstvo. EVD je pri družbi Stadeco naročil storitve samo za dejavnosti, ki na Nizozemskem niso predmet DDV, in kot oseba javnega prava ni imel pravice do odbitka tega davka.
14 Na računih za navedene storitve, ki so bile opravljene zunaj Nizozemske, so bili izkazani zneski, dolgovani iz naslova prometnega davka, ki bi veljal za enake storitve, opravljene na Nizozemskem. EVD je te račune v celoti plačal, družba Stadeco pa je na Nizozemskem plačala navedene davke.
15 Davčni organi so leta 1996 obvestili družbo Stadeco, da glede zadevnih storitev, ki so bile opravljene zunaj Nizozemske, na Nizozemskem ni dolžna plačati prometnega davka. Nato je družba Stadeco zahtevala vračilo celotnega na tej osnovi plačanega davka, ki je znašal 230.314 NLG (104.512 EUR). Ker so davčni organi za vračilo zahtevanega zneska postavili pogoj, da se popravi račune, ki so bili izstavljeni EVD, jim je družba Stadeco poslala kopijo dobropisa. Posledično ji je bil omenjeni znesek vrnjen.
16 Vendar so davčni organi ob davčnem nadzoru leta 2000 ugotovili, da družba Stadeco ni izdala EVD nobenega dobropisa, niti popravila računov,…
