Danes je 29.3.2024

Input:

Določitev trenutka nastanka pravice do odbitka DDV (C-9/20)

10.2.2022, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 26 minut

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 10. februarja 2022 (jezik postopka: nemščina)

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 66, prvi odstavek, točka (b) – Obveznost obračuna DDV – Prejem plačila – Člen 167 – Nastanek in obseg pravice do odbitka vstopnega DDV – Člen 167a – Odstopanje – Obračunavanje DDV po plačani realizaciji – Najem in podnajem nepremičnine, ki je namenjena industrijski ali komercialni uporabi“

V zadevi C‑9/20,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) z odločbo z dne 10. decembra 2019, ki je na Sodišče prispela 10. januarja 2020, v postopku

Grundstücksgemeinschaft Kollaustraße 136

proti

Finanzamt Hamburg-Oberalster,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi C. Lycourgos, predsednik četrtega senata v funkciji predsednika petega senata, I. Jarukaitis (poročevalec) in M. Ilešič, sodnika,

generalni pravobranilec: E. Tanchev,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Grundstücksgemeinschaft Kollaustraße 136 M. Gerber, Rechtsanwalt,

–        za nemško vlado J. Möller in S. Eisenberg, agenta,

–        za švedsko vlado O. Simonsson, C. Meyer-Seitz, M. Salborn Hodgson, H. Shev, H. Eklinder in R. Shahsavan Eriksson, agenti,

–        za Evropsko komisijo sprva R. Pethke in N. Gossement, nato R. Pethke, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 9. septembra 2021

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Grundstücksgemeinschaft Kollaustraße 136 (v nadaljevanju: družba Kollaustraße) in Finanzamt Hamburg‑Oberalster (davčna uprava Hamburg-Oberalster, Nemčija) (v nadaljevanju: davčna uprava) glede določitve trenutka nastanka pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV).

 Pravni okvir

Pravo Unije

3        V uvodni izjavi 24 Direktive o DDV je navedeno:

„Pojme obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna davka bi bilo treba uskladiti [harmonizirati], da bi uvedba in vse kasnejše spremembe skupnega sistema DDV lahko začele veljati hkrati v vseh državah članicah.“

4        V uvodni izjavi 4 Direktive 2010/45 je navedeno:

„V pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo težave pri plačevanju DDV pristojnemu organu, preden prejmejo plačilo od ustreznih prejemnikov, bi bilo treba državam članicam dati možnost, da dovolijo obračun DDV v okviru ureditve na podlagi plačane realizacije, ki dobavitelju ali izvajalcu omogoča, da pristojnemu organu plača DDV, ko prejme plačilo za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, in uveljavlja svojo pravico do odbitka ob plačilu za dobavljeno blago ali opravljeno storitev. Na ta način bi države članice lahko uvedle izbirno ureditev po plačani realizaciji, ki nima negativnega učinka na denarni tok v povezavi z njihovimi prejemki DDV.“

5        Naslov VI Direktive o DDV, „Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna davka“, vsebuje štiri poglavja. V poglavju 2 tega naslova, naslovljenem „Dobava blaga in opravljanje storitev“, člen 63 te direktive določa:

„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.“

6        Člen 66 navedene direktive določa:

„Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 lahko države članice določijo, da obveznost obračuna DDV za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane v enem od naslednjih trenutkov:

[…]

(b)      najkasneje ob prejemu plačila;

[…]“

7        Naslov X Direktive o DDV, „Odbitki“, vsebuje pet poglavij. V poglavju 1 tega naslova, naslovljenem „Nastanek in obseg pravice do odbitka“, so med drugim členi 167, 167a in 168 te direktive.

8        Člen 167 Direktive o DDV določa:

„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“

9        Člen 167a te direktive določa:

„Države članice lahko v okviru izbirne ureditve določijo, da se pravica do odbitka davčnega zavezanca, za katerega nastane obveznost obračuna DDV le na podlagi člena 66[, prvi odstavek, točka (b),] odloži, dokler DDV za njemu dobavljeno blago ali opravljene storitve ni plačan njegovemu dobavitelju.

[…]“

10      Člen 168 navedene direktive določa:

„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:

(a)      DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;

[…]“

11      Poglavje 4 naslova X Direktive o DDV, naslovljeno „Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka“, med drugim vsebuje člena 178 in 179 te direktive.

12      Člen 178(a) Direktive o DDV določa:

„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:

(a)      za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI“.

13      Člen 179 te direktive določa:

„Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se uveljavlja v skladu z določbami člena 178.

[…]“

14      Naslov XI navedene direktive, „Obveznosti davčnih zavezancev in nekaterih oseb, ki niso davčni zavezanci“, vsebuje osem poglavij, med katerimi je poglavje 3, naslovljeno „Fakturiranje“. V oddelku 4 tega poglavja, naslovljenem „Vsebina računov“, člen 226 iste direktive določa:

„Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221 zahtevajo samo naslednji podatki:

[…]

(7a)      če nastane obveznost obračuna DDV ob prejemu plačila v skladu s členom 66 [prvi odstavek, točka (b)] in pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna odbitnega davka, navedba ‚cash accounting‘.

[…]“

Nemško pravo

15      Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost) z dne 21. februarja 2005 (BGB1. 2005 I, str. 386) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: UStG) v členu 13, naslovljenem „Nastanek davčne obveznosti“, določa:

„(1)      Obveznost obračuna davka nastane

1.      za dobave in druge storitve

(a)      pri obračunu davka na podlagi dogovorjenih plačil (člen 16(1), prvi stavek) s potekom obračunskega obdobja, v katerem so storitve opravljene. To velja tudi za delne storitve. Te so podane, če se za nekatere dele ekonomsko deljive storitve dogovori o ločenem plačilu. Če se plačilo ali del plačila prejme, preden je storitev ali delna storitev opravljena, obveznost obračuna davka nastane s potekom obračunskega obdobja, v katerem je plačilo ali delno plačilo prejeto;

(b)      pri obračunu davka na podlagi prejetih plačil (člen 20) s potekom obračunskega obdobja, v katerem so plačila prejeta;

[…]“

16      Člen 15 tega zakona, naslovljen „Odbitek vstopnega davka“, določa:

„(1)      Podjetnik lahko odbije te zneske vstopnega davka:

1.      zakonsko dolgovani davek za dobave in druge storitve, ki jih drug podjetnik opravi za njegovo podjetje. Za izvrševanje odbitka vstopnega davka je potrebno, da ima podjetnik račun, ki je izstavljen na podlagi členov 14 in 14a.

[…]“

17      Člen 16 navedenega zakona, naslovljen „Obračun davka, davčno obdobje in individualna obdavčitev“, določa:

„(1)      Razen če velja člen 20, se davek obračuna na podlagi dogovorjenih plačil. Davčno obdobje je koledarsko leto. […]

(2)      Od davkov, obračunanih na podlagi odstavka 1, je treba odbiti zneske vstopnega davka, ki spadajo v davčno obdobje in se odbijejo na podlagi člena 15.“

18      Člen 20 UStG, naslovljen „Obračun davka na podlagi prejetih plačil“, določa:

„Davčna uprava lahko na predlog dovoli, da podjetnik,

1.      čigar skupni promet (člen 19(3)) v preteklem koledarskem letu ne presega 500.000 EUR ali

2.      ki je na podlagi člena 148 Abgabenordnung (davčni zakonik) oproščen obveznosti vodenja poslovnih knjig in pripravljanja rednih računovodskih izkazov na podlagi