SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 12. oktobra 2016 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Šesta Direktiva 77/388/EGS – Člen 4(1) in (4) – Direktiva 2006/112/ES – Pojem ‚davčni zavezanec‘ – Družbe civilnega prava, ki dobavljajo blago pod skupnim prodajnim imenom in prek gospodarske družbe – Pojem ‚samostojni podjetnik‘ – Zavrnitev priznanja statusa davčnega zavezanca – Retroaktivnost – Šesta direktiva 77/388 – Člen 25 – Direktiva 2006/112 – Člena 272 in 296 – Pavšalna ureditev za kmete – Izvzetje iz pavšalne ureditve – Retroaktivnost“
V zadevi C‑340/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 29. junija 2015, ki je prispela na Sodišče 7. julija 2015, v postopku
Christine Nigl in drugi
proti
Finanzamt Waldviertel,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, M. Vilaras (poročevalec), J. Malenovský, M. Safjan in D. Šváby, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: K. Malacek, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. aprila 2016,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Christine Nigl in druge H. Nigl, odvetnik, in J. Auer,
– za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, S. Pfeiffer in F. Koppensteiner, agenti,
– za Evropsko komisijo R. Lyal in M. Wasmeier, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 30. junija 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. aprila 2004 (UL 2004, L 168, str. 35) (v nadaljevanju: Šesta direktiva), in Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med člani družine Nigl, družbeniki treh družb civilnega prava, ki se vse ukvarjajo z vinogradništvom, in Finanzamt Waldviertel (davčna uprava v kraju Waldviertel, Avstrija, v nadaljevanju: davčna uprava), ki se nanaša na eni strani na ugotovitev statusa davčnega zavezanca za davek na dodano vrednost (DDV), na drugi strani pa na zavrnitev, da bi se za te družbe civilnega prava uporabila skupna pavšalna ureditev za kmete.
Pravni okvir
Pravo Unije
Šesta direktiva
3 Člen 4 Šeste direktive, naslovljen „Davčni zavezanci“, določa:
„1. ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
[…]
4. Uporaba besede ‚neodvisno‘ iz odstavka 1 iz obdavčevanja izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.
S pogojem posvetovanj iz člena 29 lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju države, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, gospodarsko in organizacijsko tesno povezane.
[…]“
4 Člen 25 Šeste direktive, naslovljen „Skupna pavšalna ureditev za kmete“, določa:
„1. Če bi uporaba splošne ureditve davka na dodano vrednost [DDV] ali poenostavljene ureditve iz člena 24 za kmete povzročila težave, lahko države članice za kmete uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev davka na dodano vrednost [DDV], obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje pavšalisti v skladu s tem členom.
[…]
9. Vsaka država članica lahko izvzame iz pavšalne ureditve določene kategorije kmetov in kmete, pri katerih uporaba splošne ureditve davka na dodano vrednost [DDV] ali poenostavljena ureditev iz člena 24(1) ne bi povzročala administrativnih težav.
[…]“
Direktiva o DDV
5 Člen 9(1) Direktive o DDV, ki je pod naslovom III in je naslovljen „Davčni zavezanci“, določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
6 Člen 10 navedene direktive določa:
„Pogoj glede neodvisnega opravljanja ekonomske dejavnosti iz člena 9(1) iz DDV izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.“
7 Člen 11, prvi pododstavek, navedene direktive določa:
„Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za [DDV] lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju te države članice, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane.“
8 Člen 296(1) in (2) iste direktive določa:
„1. Če bi kmetom uporaba splošne ureditve DDV ali posebne ureditve iz poglavja 1 povzročila težave, lahko države članice zanje uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev DDV, obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje pavšalisti v skladu s tem poglavjem.
2. Vsaka država članica lahko iz pavšalne ureditve izvzame določene kategorije kmetov in kmete, ki jim upoštevanje splošne ureditve DDV ali poenostavljenih postopkov iz člena 281 ne bi povzročalo administrativnih težav.“
Avstrijsko pravo
9 Člen 2 Umsatzsteuergesetz 1994 (zakon o prometnem davku iz leta 1994, v nadaljevanju: UStG), naslovljen „Podjetnik, podjetje“, določa:
„1. Podjetnik je oseba, ki neodvisno opravlja poslovno ali poklicno dejavnost. Podjetje zajema vse poslovne ali poklicne dejavnosti podjetnika. Za poslovno ali poklicno dejavnost se šteje vsaka trajna dejavnost, ki se izvaja zaradi pridobivanja dohodkov, tudi če ni namenjena ustvarjanju dobička ali če združenje oseb svoje dejavnosti opravlja le v zvezi s svojimi člani.
2. Poslovna ali poklicna dejavnost se ne opravlja samostojno:
(1) če so fizične osebe posamično ali skupaj vključene v podjetje tako, da morajo upoštevati navodila podjetnika;
(2) če je pravna oseba podrejena volji podjetnika, tako da nima lastne volje. Pravna oseba je podrejena volji podjetnika tako, da nima lastne volje (odvisni subjekt), če je ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin vključena v podjetje v finančnem, gospodarskem in organizacijskem smislu.
[…]“
10 Člen 22 UStG določa, da je za podjetnike, za katere ne velja obveznost računovodenja in ki opravljajo dejavnosti v okviru kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva, višina davka, ki so ga dolžni plačati iz naslova te dejavnosti, določena na 10 % osnove, ta obveznost pa je v skladu s členoma 124 in 125 Bundesabgabenordnung (zvezni davčni zakonik) odvisna od obsega prometa in vrednosti kmetije.
11 Poleg tega člen 1175(1) Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch (splošni civilni zakonik) določa, da družbo civilnega prava ustanovita dve osebi ali več, ki se s pogodbo strinjajo, da bodo opravljale skupno dejavnost s skupnim ciljem. Za tako pogodbo ne velja nobena zahteva obličnosti.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
12 Tožeče stranke iz postopka v glavni stvari od leta 1998 opravljajo vinogradniško dejavnost prek treh družb civilnega prava, pri čemer vsaka izmed njih na različnih parcelah gospodarsko izkorišča vinograde in je davčni zavezanec za DDV. Prvo od teh družb sta ustanovila Martin Nigl in Christine Nigl, drugo Gisela Nigl…
