Danes je 29.4.2024

Input:

Občina - pravica do odbitka DDV od izgradnje nepremičnine (C-92/13)

10.9.2014, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 17 minut

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 10. septembra 2014 (jezik postopka: nizozemščina)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Šesta direktiva o DDV – Člen 5(7)(a) – Obdavčljive transakcije – Pojem ,dobava, opravljena za plačilo‘ – Prva uporaba nepremičnine s strani občine, zgrajene zanjo na njenem zemljišču – Dejavnosti, opravljane kot organ oblasti in kot davčni zavezanec“

V zadevi C‑92/13,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 1. februarja 2013, ki je prispela na Sodišče 25. februarja 2013, v postopku

Gemeente ’s‑Hertogenbosch

proti

Staatssecretaris van Financiën,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, M. Safjan (poročevalec), J. Malenovský, sodnika, A. Prechal in K. Jürimäe, sodnici,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. januarja 2014,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Gemeente 's‑Hertogenbosch S. Beelen, belastingadviseur,
  • za nizozemsko vlado M. Bulterman, C. Schillemans in M. Noort, agentke,
  • za grško vlado K. Paraskevopoulou in K. Karavasili, agentki,
  • za Evropsko komisijo A. Cordewener in W. Roels, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 10. aprila 2014,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(7)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Gemeente ’s‑Hertogenbosch (občina ’s‑Hertogenbosch, Nizozemska, v nadaljevanju: Gemeente) in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) zaradi pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je Gemeente plačala za stroške gradnje novega občinskega objekta.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Šesta direktiva je bila 1. januarja 2007 razveljavljena in nadomeščena z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1). Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da se zaradi časa dejanskega stanja v glavni stvari za spor v postopku v glavni stvari uporablja Šesta direktiva.

4        Člen 2 Šeste direktive je določal:

„Predmet [DDV] je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;

2.      uvoz blaga.“

5        Člen 4 navedene direktive je določal:

„1.      ,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.

2.      Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve […]. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

3.      Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca tudi vsakogar, ki občasno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz odstavka 2 in še posebej eno od naslednjih:

(a)      dobavo objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih stojijo pred prvo uporabo; države članice lahko določijo pogoje uporabe tega kriterija za spremembe objektov in zemljišč, na katerih stojijo.

Države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij […].

Šteje se, da je ,objekt‘ vsaka konstrukcija, trajno povezana s tlemi ali v tleh;

(b)      dobavo gradbenih zemljišč.

,Gradbeno zemljišče‘ pomeni vsako neopremljeno ali opremljeno zemljišče, ki ga kot takega opredelijo države članice.

[…]

5.      […] [L]okalni organi […] se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

[…]

Države članice lahko štejejo dejavnosti teh [lokalnih] organov, ki so oproščene po členu 13 ali 28, za dejavnosti, ki jih opravljajo kot organi oblasti.“

6        V Šesti direktivi so bili pod naslovom V – „Obdavčljive transakcije“ – členi od 5 do 7, naslovljeni „Dobava blaga“, „Opravljanje storitev“ in „Uvoz“.

7        Člen 5 te direktive je določal:

„1.      ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

[…]

5.      Države članice lahko izročitev določenih gradbenih del štejejo za dobave v smislu odstavka 1.

[…]

7.      Za dobavo, opravljeno za plačilo, lahko države članice štejejo:

(a)      uporabo blaga s strani davčnega zavezanca za namene njegove dejavnosti, ki ga proizvede, konstruira, izkoplje, predela, nabavi ali uvozi v okviru takšne dejavnosti, kjer [DDV] od takšnega blaga, če bi bilo pridobljeno od drugega davčnega zavezanca, ne bi bil v celoti odbiten;

[…]“

8        Člen 6 te direktive je določal:

„1.      ,Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.

[…]

2.      Za opravljanje storitev za plačilo se štejeta: