SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 21. januarja 2021 (jezik postopka: romunščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(c), člen 24(1) in člen 25(a) – Obdavčljive transakcije – Plačila za priobčitev glasbenih del javnosti – Člen 28 – Organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic – Pobiranje teh plačil od končnega uporabnika v svojem imenu in za račun imetnikov avtorskih pravic“
V zadevi C‑501/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaie i Justiie (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija) z odločbo z dne 22. februarja 2019, ki je na Sodišče prispela 28. junija 2019, v postopku
UCMR – ADA Asociaia pentru Drepturi de Autor a Compozitorilor
proti
Asociatia culturala „Suflet de Român“, ki jo zastopa stečajna upraviteljica, družba Pro Management Insolv IPURL,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Prechal (poročevalka), predsednica senata, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica Sodišča v funkciji sodnice tretjega senata, N. Wahl in F. Biltgen, sodnika, ter L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za UCMR – ADA Asociaia pentru Drepturi de Autor a Compozitorilor A. Achim,
– za romunsko vlado sprva C.-R. Canăr, R. Haieganu in A. Rotăreanu, agenti, nato E. Gane, A. Rotăreanu in R. Haieganu, agentke,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in A. Armenia, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 1. oktobra 2020
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 24(1), člena 25(a) in člena 28 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/88/EU z dne 7. decembra 2010 (UL 2013, L 326, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med UCMR – ADA Asociația pentru Drepturi de Autor a Compozitorilor (UCMR – ADA, organizacija za avtorske pravice skladateljev, v nadaljevanju: UCMR -ADA) in Asociația culturala „Suflet de Român“ (kulturno združenje „Romunska duša“, v nadaljevanju: združenje), ki je trenutno v postopku prenehanja, v zvezi z obdavčitvijo plačila nadomestil, ki jih združenje dolguje organizaciji UCMR – ADA zaradi priobčitve glasbenih del javnosti v okviru prireditve, ki jo je organiziralo združenje, z davkom na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1) Direktive o DDV določa:
„1. Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]“.
4 Člen 24(1) te direktive določa:
„‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.“
5 Člen 25 navedene direktive določa:
„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:
(a) odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne.
[…]“.
6 Člen 28 iste direktive določa:
„Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.“
Romunsko pravo
Davčni zakonik
7 Člen 126, naslovljen „Obdavčljive transakcije“, legea nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem zakoniku) z dne 22. decembra 2003 (M. Of., del I, št. 927/23 december 2003) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: davčni zakonik), določa:
„1. Za namene DDV se v Romuniji obdavčijo transakcije, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) transakcije, ki so v smislu členov od 128 do 130 dobava blaga ali opravljanje storitev za plačilo, ki so predmet DDV, ali se štejejo za tako dobavo ali storitev;
[…]“.
8 Člen 129 davčnega zakonika, naslovljen „Opravljanje storitev“, določa:
„1. Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga, kakor je opredeljena v členu 128.
2. Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.
3. Opravljanje storitev vključuje transakcije, kot so:
[…]
(b) odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne, zlasti: prenos in/ali odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, znamk in drugih podobnih pravic;
[…]
(e) storitve posredovanja, ki jih opravljajo osebe, ki delujejo v imenu in za račun drugih oseb, kadar posredujejo v okviru dobave blaga ali opravljanja storitev.
[…]“.
Zakon o avtorski pravici
9 Člen 13 legea nr. 8/1996 privind dreptul de autor și drepturile conexe (zakon št. 8/1996 o avtorski in sorodnih pravicah) z dne 14. marca 1996 (M. Of., del I, št. 60/26, marec 1996) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o avtorski pravici), določa:
„Zaradi uporabe dela za avtorja nastanejo ločene in izključne materialne pravice, ki mu omogočajo, da dovoli ali prepove:
[…]
(f) neposredno ali posredno priobčitev dela javnosti s kakršnim koli sredstvom, vključno z dajanjem na razpolago javnosti, tako da lahko ta do njega dostopa z mesta in v trenutku, ki ju izbere posamično;
[…]“.
10 Naslov III tega zakona je naslovljen „Upravljanje in varovanje avtorske in sorodnih pravic“. Poglavje I tega naslova, ki se nanaša na „[u]pravljanje materialnih avtorskih in sorodnih pravic“, vsebuje tri oddelke. Členi od 123 do 1234 so vključeni v oddelek I, naslovljen „Splošne določbe“.
11 Člen 123 navedenega zakona določa:
„1. Imetniki avtorske in sorodnih pravic lahko pravice, ki jih imajo na podlagi tega zakona, izvršujejo sami ali prek organizacij za kolektivno upravljanje na podlagi pooblastila in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
[…]
3. Imetniki materialnih avtorskih ali sorodnih pravic organizacijam za kolektivno upravljanje ne morejo odstopiti materialnih pravic, priznanih s tem zakonom.“
12 Člen 1231 istega zakona določa:
„1. Kolektivno upravljanje je obvezno za izvrševanje teh pravic:
[…]
(e) pravice do priobčitve glasbenih del javnosti […]
[…]
2. Za kategorije pravic iz odstavka 1 velja, da organizacije za kolektivno upravljanje zastopajo tudi tiste imetnike pravic, ki jim niso podelili pooblastila.“
13 Člen 125(2) zakona o avtorski pravici iz oddelka II, naslovljenega „Organizacije za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic“, določa:
„[O]rganizacije [za kolektivno upravljanje] ustanovijo neposredno imetniki avtorskih ali sorodnih pravic, ki so fizične ali pravne osebe, ter delujejo v mejah pooblastila, ki jim je bilo podeljeno, in na podlagi statuta, sprejetega po zakonsko določenem postopku.“
14 Člen 1291 tega zakona določa:
„Kadar je kolektivno upravljanje obvezno in če imetnik [avtorskih pravic] ni član nobene organizacije, je pristojna organizacija zadevnega sektorja z največ člani. Nezastopani imetniki pravic lahko dolgovane zneske zahtevajo v treh letih po datumu obvestitve. Po izteku tega roka se nerazdeljeni ali nezahtevani zneski uporabijo v skladu z odločitvijo generalne skupščine, pri čemer se izvzamejo stroški upravljanja.“
15 V poglavju I naslova III navedenega zakona je oddelek III, naslovljen „Delovanje organizacij za kolektivno upravljanje“, ki vsebuje člene od 130 do 135.
16 Člen 130(1) istega zakona določa:
„Naloge organizacij za kolektivno upravljanje so:
(a) podeljujejo neizključna dovoljenja uporabnikom, ki vložijo zahtevo pred vsako uporabo repertoarja varovanih del, proti plačilu nadomestila, z izdajo neizključne licence in v pisni obliki;
(b) določajo metodologije za svoja področja dejavnosti, ki zajema ustrezne materialne avtorske pravice, o katerih se dogovorijo z uporabniki, da bi se lahko plačevale navedene pravice, za dela, katerih način izvrševanja onemogoča, da bi imetniki pravic izdali individualno dovoljenje;
[…]
(e) od uporabnikov pobirajo dolgovane zneske in jih razdeljujejo med imetnike pravic […]
[…]“.
17 Člen 1311(1) zakona o avtorski pravici, ki dopolnjuje določbe člena 130(1)(b), določa:
„O metodologijah se dogovorijo organizacije za kolektivno upravljanje in zastopniki [nekaterih združenj in nekaterih organizacij uporabnikov] na podlagi teh glavnih meril:
(a) kategorija imetnikov pravic, ki so člani ali nečlani, in področje, na katerem poteka dogovarjanje;
[…]
(d) sorazmernost…
