SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 7. septembra 2006 (jezik postopka: nemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Davčna navezna okoliščina – Člen 9 – Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami – Prenos pravice do ribolova na določenem delu vodotoka“
V zadevi C-166/05,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z odločbo z dne 31. marca 2005, ki je na Sodišče prispela 13. aprila 2005, v postopku
Heger Rudi GmbH
proti
Finanzamt Graz-Stadt,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J. Malenovský, S. von Bahr, A. Borg Barthet (poročevalec) in U. Lõhmus, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za italijansko vlado I. M. Braguglia, zastopnik, skupaj z G. De Bellisom, avvocato dello Stato,
- za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 7. marca 2006
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(2)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Heger Rudi GmbH (v nadaljevanju: Heger) in Finanzamt Graz-Stadt, ki nadomešča Finanzlandesdirektion für die Steiermark, glede zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je bil plačan ob prenosu ribolovnih dovoljenj.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 V skladu s členom 5(1) Šeste direktive je „‚dobava blaga‘ prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik“. V skladu z odstavkom 3(a) in (b) istega člena lahko države članice štejejo za „premoženje v stvareh“ tudi „določene pravice do deleža na nepremičninah“ in „stvarne pravice, ki dajejo imetniku pravico uporabnika nepremičnine“.
4 Člen 6(1) Šeste direktive opredeljuje opravljanje storitev kot „vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5“. Takšne transakcije lahko med drugim vključujejo „odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne“ ali „obveznosti opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja“.
5 V členu 9(1) te direktive je opredeljeno to splošno pravilo:
„Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“
6 V členu 9(2) Šeste direktive je našteto določeno število izjem. V skladu s točko (a) navedene določbe je
„kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami nepremičninskih zastopnikov in strokovnjakov, ter storitev za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo…
