Danes je 28.3.2024

Input:

Oprostitev pri izvozu blaga, če na izdanem računu ni prejemnik blaga (C-653/18)

17.10.2019, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 23 minut

SODBA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 17. oktobra 2019(*)

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 146 – Oprostitve pri izvozu – Pojem ‚dobava blaga‘ – Člen 131 – Pogoji, ki jih določijo države članice – Načelo sorazmernosti – Načelo davčne nevtralnosti – Dokaz – Goljufija – Praksa države članice, da zavrne oprostitev, če pridobitelj izvoženega blaga ni identificiran“

V zadevi C‑653/18,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Naczelny Sd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska) z odločbo z dne 19. junija 2018, ki je na Sodišče prispela 17. oktobra 2018, v postopku

Unitel sp. z o.o.

proti

Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie,

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi I. Jarukaitis (poročevalec), predsednik senata, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodnika,

generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Unitel sp. z o.o. A. Nikończyk, doradca podatkowy,

–        za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–        za Evropsko komisijo M. Siekierzyńska in J. Jokubauskaitė, agentki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 146(1)(a) in (b) ter člena 131 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) zlasti glede na načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Unitel sp. z o.o. in Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie (direktor davčnega urada v Varšavi, v nadaljevanju: direktor davčnega urada) zaradi zavrnitve oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) za izvoz blaga zunaj Evropske unije v letu 2007.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 14(1) Direktive o DDV določa:

„‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“

4        Člen 131 te direktive določa:

„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe [prava Unije] in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“

5        Člen 146 navedene direktive, ki je v poglavju 6, naslovljenem „Oprostitve pri izvozu“, v odstavku 1(a) in (b) določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

(a)      dobavo blaga, ki ga prodajalec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj [Unije];

(b)      dobavo blaga, ki ga pridobitelj, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj [Unije], razen blaga, ki ga prevaža pridobitelj sam in je namenjeno opremljanju, oskrbovanju z gorivom in drugemu oskrbovanju zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerih koli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo.“

6        Člen 168(a) Direktive o DDV določa, da dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec. V skladu s členom 169(b) te direktive ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če se blago in storitve uporabljajo za potrebe njegovih oproščenih transakcij v skladu s členom 146 navedene direktive.

 Poljsko pravo

7        Člen 2, točka 8, Ustawa o podatku od towarów i usług (zakon o davku na blago in storitve) z dne 11. marca 2004 (Dz. U. 2011, št. 177, pozicija 1054) v različici, ki se uporablja za zadevo v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), določa:

„Če se druge določbe nanašajo na […] izvoz blaga, se ta pojem nanaša na dobavo blaga, ki ga z ozemlja države odpošlje ali odpelje zunaj ozemlja Evropske unije:

(a)      dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, ali

(b)      pridobitelj, ki ima svoj sedež zunaj ozemlja države ali druga oseba za njegov račun, izključujoč blago, ki ga izvozi pridobitelj sam in je namenjeno opremljanju, oskrbovanju z gorivom in drugemu oskrbovanju zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerih koli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo, če je izvoz navedenega blaga zunaj ozemlja Unije potrdil pristojni carinski organ, določen s carinskimi predpisi.“

8        Člen 7(1) tega zakona določa, da: „dobava blaga v smislu člena 5(1), točka 1, pomeni prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik.“

9        Člen 41 navedenega zakona določa:

„[…]

4.      Za izvoz blaga iz člena 2, točka 8(a), je davčna stopnja 0 %.

[…]“

6.      Davčna stopnja 0 % se uporabi pri izvozu blaga iz odstavkov 4 in 5, če je davčni zavezanec pred potekom roka za predložitev davčne napovedi za zadevno obračunsko obdobje pridobil dokument, ki potrjuje izvoz blaga zunaj ozemlja Unije.

[…]

11.      Določbe odstavkov 4 in 5 se smiselno uporabljajo v primeru izvoza blaga iz člena 2, točka 8(b), če je davčni zavezanec pred potekom roka za predložitev davčne napovedi za obračunsko obdobje, v katerem je dobavil blago, pridobil dokument iz odstavka 6, ki dokazuje istovetnost blaga, ki je bilo predmet dobave in izvoza. […]“

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

10      Družba Unitel s sedežem na Poljskem je od januarja do maja 2007 ukrajinskima subjektoma prodajala prenosne telefone. Davčna uprava je po postopku nadzora, katerega predmet je bila ta družba, ugotovila, da je bil postopek izvoza teh prenosnih telefonov zunaj ozemlja Unije izveden, vendar pa tega blaga nista pridobila subjekta, navedena na računih, ampak drugi subjekti, ki niso bili identificirani. Ta uprava je torej z odločbo, ki je bila potrjena z odločbo direktorja davčnega urada z dne 29. avgusta 2014, ugotovila, da ni bilo dobave blaga v smislu člena 2, točka 8, zakona o DDV in da zato družba Unitel ni bila upravičena uporabiti davčne stopnje DDV 0 %, ki je določena v členu 41(4) tega zakona.

11      Wojewódzki Sd Administracyjny w Warszawie (vojvodsko upravno sodišče v Varšavi, Poljska), ki mu je bila predložena tožba zoper odločbo direktorja davčnega urada, je navedlo, da iz ugotovitev izhaja, da je bil eden od ukrajinskih subjektov navidezna družba, ki je služila prikritju dejanskega prejemnika in storitvi davčne goljufije v razmerju do poljskih in ukrajinskih davčnih organov, ter da drugi subjekt ni bil gospodarski subjekt, ki je od družbe Unitel kupil telefone. To sodišče je ocenilo, da ni bilo dobave blaga, ker je davčna uprava dokazala, da pridobitelja blaga, navedena na računih, nista pridobila posesti nad tem blagom, z njim nista razpolagala kot lastnik in nista opravljala nobene gospodarske dejavnosti, tako da zadevnih transakcij ni bilo mogoče šteti za „izvoz blaga“ v smislu člena 2, točka 8, zakona o DDV. Navedeno sodišče je poleg tega presodilo, da družba Unitel pri izvajanju teh transakcij ni ravnala s potrebno skrbnostjo. V zvezi s tem je zlasti poudarilo, da je ta družba svoje račune pripravila z opiranjem na podatke, ki sta jih predstavila subjekta katerih pooblastila niso bila veljavna ali ki nista imela resničnega poslovnega naslova niti veljavnih dokumentov, ki upravičujejo