SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 19. junija 2025 (jezik postopka: bolgarščina)
„ Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu – Člen 132 – Javne poštne službe – Direktiva 97/67/ES – Člen 12 – Izvajalec univerzalne poštne storitve – Pojma ,javna poštna služba‘ in ,storitev v javnem interesu‘ “
V zadevi C‑785/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija) z odločbo z dne 18. decembra 2023, ki je na Sodišče prispela 19. decembra 2023, v postopku
Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalna agentsia za prihodite
proti
„Bulgarian posts“ EAD,
ob udeležbi
Varhovna administrativna prokuratura,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik senata, E. Regan (poročevalec) in B. Smulders, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodna tajnica: R. Stefanova-Kamisheva, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 24. januarja 2025,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalna agentsia za prihodite M. Bakalova in E. Pavlova,
– za „Bulgarian posts“ EAD V. D. Gerdzhikov in M. Peneva, advokati,
– za Evropsko komisijo M. Herold, M. Ilkova in J. Szczodrowski, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 132 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1) in člena 12 Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 71), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 (UL 2008, L 52, str. 3) (v nadaljevanju: Direktiva 97/67).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite (direktor direktorata za pritožbe in prakse na področju davkov in socialne varnosti v Sofiji pri centralni upravi nacionalne agencije za javne prihodke, Bolgarija) (v nadaljevanju: davčna uprava) in „Bulgarian posts“ EAD glede odmerne odločbe v zvezi z dodatnim davkom na dodano vrednost (DDV), ki se od te družbe zahteva za davčno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2015.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2006/112
3 Pod naslovom IX Direktive 2006/112, in sicer „Oprostitve“, je med drugim poglavje 2, naslovljeno „Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“, v katerem je člen 132 te direktive, ki določa:
„1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) opravljanje storitev javnih poštnih služb, razen prevoza potnikov in telekomunikacijskih storitev, ter dobavo blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;
[…]“
Direktiva 97/67
4 V uvodni izjavi 15 Direktive 97/67 je navedeno:
„ker določbe te direktive glede opravljanja univerzalne storitve ne posegajo v pravico izvajalcev univerzalne storitve, da se s strankami individualno pogajajo o sklenitvi pogodbe“.
5 Člen 2 te direktive določa:
„V tej direktivi se uporabljajo naslednje definicije:
1. poštne storitve: storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk;
1a. izvajalec poštnih storitev: podjetje, ki izvaja eno ali več poštnih storitev;
[…]
13. izvajalec univerzalne storitve: izvajalec univerzalne storitve: javni ali zasebni izvajalec poštnih storitev, ki zagotavlja univerzalno poštno storitev ali njene dele v državi članici, katerega identiteta je bila v skladu s členom 4 priglašena [Evropski k]omisiji;
[…]
17. uporabnik: vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik;
[…]
19. bistvene zahteve: splošni negospodarski razlogi, ki lahko spodbudijo državo članico, da postavi pogoje za ponudbo poštnih storitev. Ti razlogi so zaupnost korespondence, varnost omrežij glede prevoza nevarnega tovora ter spoštovanje pogojev za zaposlitev in sistemov socialne varnosti, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi in/ali kolektivne pogodbe, o katerih je bil dosežen dogovor med nacionalnimi socialnimi partnerji v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom, ter, kjer je upravičeno, varstvo podatkov, varstvo okolja in regionalno načrtovanje. Varstvo podatkov lahko vključuje varstvo osebnih podatkov, zaupnost prenesene ali shranjene informacije in varovanje zasebnosti;
20. storitve po tarifi za en kos: poštne storitve, za katere je tarifa določena s splošnimi pogoji izvajalca(-ev) univerzalne storitve za posamezne poštne pošiljke.“
6 Člen 3 navedene direktive določa:
„1. Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki koristijo pravico do univerzalne storitve, ki vključuje stalno izvajanje poštnih storitev predpisane kakovosti na vseh točkah dostopa na njihovem ozemlju po dostopnih cenah za vse uporabnike.
[…]
3. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da je univerzalna storitev zajamčena najmanj pet delovnih dni na teden, razen v okoliščinah ali zemljepisnih pogojih, ki jih nacionalni regulativni organ določi kot izjemne, in da vključuje najmanj:
– en sprejem,
– eno dostavo na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe, ali z odstopanjem pod pogoji, ki jih določi nacionalni regulativni organ, eno dostavo na ustrezno mesto.
Vsako izjemo ali odstopanje, ki jo odobri državni regulativni organ v skladu s tem odstavkom, je treba sporočiti Komisiji in vsem državnim regulativnim organom.
4. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da univerzalna storitev vključuje naslednje minimalne ugodnosti:
– sprejem, prenos, usmerjanje in dostavo poštnih pošiljk do dveh kilogramov,
– sprejem, prenos, usmerjanje in dostavo poštnih paketov do 10 kilogramov,
– storitve za priporočene in vrednostne pošiljke.
5. Nacionalni regulativni organi lahko povečajo omejitev teže poštnih paketov pri univerzalni storitvi do vsake teže, ki ne presega 20 kilogramov, in lahko predpišejo posebne ureditve za dostavo od vrat do vrat takšnih paketov.
Ne glede na omejitev teže pri univerzalni storitvi, ki zajema poštne pakete in ki jo določi država članica, države članice zagotovijo, da so poštni paketi, ki jih prejmejo iz drugih držav članic in ki tehtajo do 20 kg, dostavljeni znotraj njihovega ozemlja.
6. Minimalne in maksimalne dimenzije zadevnih poštnih pošiljk so takšne, kot so določene v ustreznih določbah, ki jih je sprejela Svetovna poštna zveza.
7. Univerzalna storitev, kot je opredeljena v tem členu, zajema storitve v notranjem prometu in čezmejne storitve.“
7 Člen 5(1), druga alinea, iste direktive določa:
„Vsaka država članica sprejme ukrepe za zagotovitev, da izvajanje univerzalne storitve izpolnjuje naslednje zahteve:
[…]
– ponudi uporabnikom v primerljivih pogojih enako storitev“.
8 Člen 12 Direktive 97/67 določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da so tarife za vsako storitev, ki je del univerzalne storitve, v skladu z naslednjimi načeli:
– cene so dostopne in vsem uporabnikom omogočajo dostop do ponujenih storitev, ne glede na njihov geografski položaj, in ob upoštevanju posebnih razmer v državi. Države članice lahko še naprej zagotavljajo ali pa začnejo zagotavljati brezplačne poštne storitve za slepe in slabovidne osebe,
– cene so stroškovno naravnane in spodbujajo učinkovito zagotavljanje univerzalne storitve. Če je to potrebno iz razlogov javnega interesa, se lahko države članice odločijo, da uporabijo na celotnem ozemlju njihove države in/ali za čezmejne storitve enotno tarifo za ponujene storitve po tarifi za en kos in za druge poštne pošiljke,
– uporaba enotne tarife ne izključuje pravice izvajalca(-ev) univerzalne storitve, da glede cene sklepajo individualne pogodbe z uporabniki,
– tarife so pregledne in nediskriminacijske,
– kadar koli izvajalci univerzalnih storitev uporabljajo posebne tarife, na primer za storitve za podjetja, za pošiljatelje masovne pošte ali za združevalce pošte od različnih uporabnikov, morajo spoštovati načelo preglednosti in nediskriminacije tako kar zadeva tarife kot z njimi povezane pogoje. Tarife se skupaj s povezanimi pogoji enako uporabljajo tako med različnimi tretjimi strankami kot med tretjimi strankami in izvajalci univerzalne storitve, ki opravljajo enakovredne storitve. Takšne tarife so na voljo tudi uporabnikom, zlasti posameznim uporabnikom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki pošiljajo pošto pod podobnimi pogoji.“
Bolgarsko pravo
ZDDS
9 Člen 49, točka 2, Zakon za danak varhu dobavenata stoynost (zakon o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: ZDDS), določa, da je dobava univerzalnih poštnih storitev pod pogoji in v skladu s postopki, določenimi v Zakon za poshtenskite uslugi (zakon o poštnih storitvah) (v nadaljevanju: ZPU), oproščena dobava.
Uredba o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
10 Člen 43(2) Pravilnik za prilagane na Zakona za danak varhu dobavenata stoynost (uredba o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Univerzalna poštna storitev v smislu člena 49, točka 2, [ZDDS] je univerzalna poštna storitev v smislu četrtega poglavja, oddelek I, [ZPU].“
ZPU
11 Člen 15 ZPU v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„(1) [Komisia za regulirane na saobshteniata (komisija za regulacijo komunikacij, v nadaljevanju: komisija za regulacijo)] zagotovi ureditev zagotavljanja poštnih storitev v skladu s tem zakonom in:
[…]
7. v skladu z veljavnimi bolgarskimi in evropskimi standardi določi standarde v zvezi s kakovostjo univerzalne poštne storitve in učinkovitostjo storitve ter na lastne stroške zagotavlja, da njihovo izvajanje letno oceni neodvisna organizacija;
[…]
20. se dogovori o cenah za zagotavljanje dostopa do omrežja izvajalca poštnih storitev, za katerega veljajo obveznosti univerzalne poštne storitve;
21. na obrazloženo pisno zahtevo ministra za promet, informacijske tehnologije in komunikacije zagotovi informacije, potrebne za izvajanje državne politike na področju poštnih storitev.
[…]“
12 Člen 21(1) tega zakonika v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Izvajalci poštnih storitev zagotovijo, da imajo uporabniki enak dostop do točk dostopa za uporabo poštnih storitev, in obvezno določijo splošne pogoje pogodbe s potrošniki. Podpis individualnih pogodb s potrošniki ni potreben.“
13 Člen 24 navedenega zakona v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Univerzalno poštno storitev zagotavlja izvajalec poštnih storitev, ki ima zakonsko obveznost, da uvede in vodi poštno omrežje, s katerim to storitev zagotavlja na celotnem državnem ozemlju.“
14 Člen 32 istega zakona v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Univerzalna poštna storitev je storitev, ki se neprekinjeno zagotavlja v določenem delovnem času in katere kakovost ustreza standardom, navedenim v členu 15(1), točka 7, po dostopnih cenah, z možnostjo vsakega uporabnika na ozemlju države, da jo uporablja ne glede na svojo geografsko lokacijo.“
15 Člen 33(1) ZPU v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Univerzalna poštna storitev se zagotavlja vsak delovni dan, najmanj 5 dni na teden […].“
16 Člen 34(1) tega zakona v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Univerzalna poštna storitev zajema te vrste poštnih storitev:
1. sprejem, prenos in dostavo nacionalnih in mednarodnih poštnih pošiljk, in sicer:
(a) pošiljk korespondence do 2 kg;
(b) majhnih paketov do 2 kg;
[…]
(d) tiskanega gradiva do 5 kg;
(e) pošiljk za slepe in slabovidne osebe do 7 kg;
2. sprejem, prenos in dostavo nacionalnih in mednarodnih poštnih paketov do 20 kg;
[…]
4. dodatne storitve ,priporočeno‘ in ,vrednostno‘.“
17 Člen 36(1) in (2) navedenega zakona v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„(1) Poštne pošiljke in poštni paketi iz člena 34 se dostavljajo: v poštne nabiralnike prejemnikov na namembnem naslovu; v poštne urade; v druge enote poštnega omrežja; na mesta ali v objekte, o katerih se dogovorijo izvajalci poštnih storitev in uporabniki.
(2) Pogoji za dostavo poštnih pošiljk in poštnih paketov iz odstavka 1 so določeni s splošnimi pravili, ki jih določi [komisija za regulacijo].“
18 Člen 38 istega zakona v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„Neuniverzalne poštne storitve vključujejo:
1. sprejemanje, prenos in dostavo direktne pošte;
2. hibridne poštne storitve;
3. storitve hitre pošte;
4. poštne nakaznice.“
19 Člen 66 ZPU v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, določa:
„(1) Cene po vrsti storitev, ki spadajo med univerzalne poštne storitve, se oblikujejo in uporabljajo v skladu s pravili, določenimi v uredbi sveta ministrov. Osnutek uredbe pripravi [komisija za regulacijo].
(2) Pri pravilih iz odstavka 1 se morajo upoštevati ta načela:
1. enake cene za enake storitve na celotnem nacionalnem ozemlju;
2. enakost uporabnikov;
3. dostopne cene;
4. upoštevanje stroškov opravljanja storitev;
5. povezava s kakovostjo storitve;
6. zagotavljanje ekonomsko upravičenega dobička v skladu s sprejeto naložbeno politiko;
7. ustvarjanje pogojev za spodbujanje potrošnje;
8. upoštevanje ravni cen na mednarodnih trgih, kolikor to dopuščajo nacionalne okoliščine;
9. javnost cen.
(3) Z uredbo iz odstavka 1 se določijo pogoji in postopek, v skladu s katerimi se lahko izvajalec poštnih storitev, ki ima obveznost zagotavljanja univerzalne poštne storitve, pogaja o cenah glede na vrsto storitev v okviru univerzalne poštne storitve, ki niso cene, oblikovane v skladu s…
