SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 8. decembra 2016 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – DDV – Direktiva 2006/112/ES – Člen 56 – Kraj opravljanja storitev – Pojem ,podobne pravice‘ – Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov“
V zadevi C‑453/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 22. julija 2015, ki je prispela na Sodišče 24. avgusta 2015, v kazenskem postopku proti
A,
B,
ob udeležbi
Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, A. Prechal, sodnica, A. Rosas, sodnik, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: M. Wathelet,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. julija 2016,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za A M. Wulf in M. Langrock, odvetnika,
– za B A. Norouzi in O. Sahan, odvetnika,
– za Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof P. Frank osebno in S. Heine, agentka,
– za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
– za grško vlado E. Tsaousi in A. Dimitrakopoulou, agentki,
– za Evropsko komisijo M. Wasmeier in M. Owsiany-Hornung, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 7. septembra 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 56(1)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil sprejet v okviru kazenskega postopka, ki poteka proti A in B, ker sta bila obtožena pomoči pri davčni goljufiji.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 43 Direktive o DDV v oddelku 1, naslovljenem „Splošno pravilo“, poglavja 3, ki vsebuje pravila o kraju opravljanja storitev, določa:
„Kraj opravljanja storitve je kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.“
4 Člen 56(1) te direktive v pododdelku 5, naslovljenem „Opravljanje drugih storitev“, oddelka 2, ki vsebuje posebne določbe, istega poglavja 3 določa:
„Kraj opravljanja naslednjih storitev, če se opravijo za prejemnike s sedežem zunaj Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, je kraj, kjer ima prejemnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj ne obstaja, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva:
(a) prenos in odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;
[…]“
5 Člen 3 Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631) med drugim vsebuje to opredelitev:
„V tej direktivi izraz:
(a) ‚pravica‘ pomeni pravico do emisij ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v določenem obdobju ter velja le za namene izpolnjevanja zahtev te direktive in je prenosljiva v skladu z določbami te direktive;
[…]“
6 Člen 19 Direktive 2003/87 določa:
„1. Države članice predvidijo vzpostavitev in vodenje registra, da se zagotovi točno vodenje izdaje, posesti, prenosa in ukinitve pravic. Države članice lahko svoje registre vodijo prek združenega sistema skupaj z eno ali več drugimi državami članicami.
2. Vsaka oseba je lahko imetnik pravice. Register je na voljo javnosti in vsebuje ločene evidence za pravice vsake osebe, kateri in od katere se pravice izdajo ali prenesejo.
[…]“
Nemško pravo
7 Člen 3a Umsatzsteuergesetz (zakon o DDV, v nadaljevanju: UStG), naslovljen „Kraj drugih storitev“, v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:
„1. Ob upoštevanju členov 3b in 3f so druge storitve opravljene v kraju, kjer podjetnik opravlja svojo dejavnost. Če takšne storitve opravlja stalna poslovna enota, se za kraj opravljanja drugih storitev šteje kraj, kjer je stalna poslovna enota.
[…]
3. Če je naročnik ene od drugih storitev, navedenih v odstavku 4, podjetje, se z odstopanjem od odstavka 1 storitev šteje za opravljeno v kraju, kjer naročnik opravlja svojo dejavnost. Vendar če se storitev opravi za stalno poslovno enoto podjetja, potem je upošteven kraj te poslovne enote. Če naročnik druge storitve, navedene v odstavku 4, ni podjetje in ima prebivališče ali sedež na ozemlju tretje države, se šteje, da se storitev opravi v kraju njegovega stalnega prebivališča ali sedeža.
4. ‚Druge storitve‘ v smislu odstavka 3 so:
1. odstop, prenos ali uporaba patentov, avtorskih pravic, pravic, povezanih z blagovnimi znamkami, in podobnih pravic;
… 