Danes je 28.3.2024

Input:

Pojma "drugi vrednostni papirji" in "drugi plačilni instrumenti" (C-461/12)

12.6.2014, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 12. junija 2014 (jezik postopka: nizozemščina)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(d), točki 3 in 5 – Pojma ,drugi vrednostni papirji‘ in ,drugi plačilni instrumenti‘ – Sistem spodbujanja prodaje – Kartice popustov – Davčna osnova“

V zadevi C‑461/12,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Gerechtshof 's-Hertogenbosch (Nizozemska) z odločbo z dne 11. oktobra 2012, ki je prispela na Sodišče 15. oktobra 2012, v postopku

Granton Advertising BV

proti

Inspecteur van de Belastingdienst Haaglanden/kantoor Den Haag,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász, A. Rosas (poročevalec), D. Šváby in C. Vajda, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za nizozemsko vlado M. Noort in C. Wissels, agentki,
  • za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, agentka, skupaj z R. Hillom, barrister,
  • za Evropsko komisijo A. Cordewener in E. Manhaeve, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 24. oktobra 2013,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Granton Advertising BV (v nadaljevanju: Granton Advertising) in Inspecteur van de Belastingdienst Haaglanden/kantoor den Haag (inšpektor davčne službe v Haaglandnu/urad v Den Haagu, v nadaljevanju: Inspecteur) glede tega, ali so kartice popustov, ki jih je prodajala družba Granton Advertising v letih od 2001 do 2005, predmet davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 11(A) Šeste direktive, naslovljen „Na ozemlju države“, ki spada pod naslov VIII – „Davčna osnova“, v odstavku 3 določa:

„Davčna osnova ne vključuje:

[…]

(b)      popustov na ceno in rabatov, odobrenih naročniku in obračunanih v trenutku dobave;

[…]“

4        Člen 13 te direktive, naslovljen „Oprostitve na ozemlju države“, ki spada pod naslov X – „Oprostitve“, vsebuje del A („Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“), del B („Druge oprostitve“) in del C („Izbire“).

5        Člen 13(B) te direktive določa:

„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice […] oprostijo:

[…]

(d)      naslednje transakcije:

[…]

3.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in faktoringa;

[…]

5.      transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z:

– dokumenti, ki ustanavljajo lastništvo na blagu,

– pravicami ali vrednostnimi papirji iz člena 5(3);

[…]“

 Nizozemsko pravo

6        Člen 11 zakona o prometnem davku (Wet op de omzetbelasting) z dne 28. junija 1968 (Staatsblad 1968, št. 329) v različici, ki velja za spor o glavni stvari, določa:

„1.      Pod pogoji, ki se določijo z uredbo, so davka oproščene:

[…]

i.      te dobave blaga in storitve:

[…]

2.      transakcije – vključno s posredovanjem, razen hrambe in upravljanja – ki se nanašajo na efekte in druge vrednostne papirje, razen blagovnih vrednostnih papirjev;

[…]

j.      te storitve:

[…]

2.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z žiro in tekočimi računi, depoziti, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in faktoringa;

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Dejansko stanje v sporu o glavni stvari se je odvijalo v obdobju med letoma 2001 in 2005, v katerem je Granton Advertising, družba nizozemskega prava, ki se je do 7. junija 2004 imenovala Granton Marketing BV, izdajala in prodajala kartice, poimenovane „Granton“ (v nadaljevanju: kartice Granton). Te kartice, ki so se potrošnikom prodajale po ceni med 15 in 25 EUR, so jim v zameno pri trgovcih in podjetjih, kot so restavracije, kinematografi, hoteli ali savne, ki so za to z družbo Granton Advertising (v nadaljevanju: včlanjena podjetja) sklenili pogodbo, dajale pravico do pridobitve določenega števila proizvodov in storitev pod ugodnejšimi pogoji. Kartice Granton so bile na voljo na prodajnih mestih, ki jih je družba Granton Advertising plačevala za vsako prodano kartico Granton.

8        Iz pogojev tipske pogodbe, sklenjene med družbo Granton Advertising in včlanjenim podjetjem, ki jo je navedlo predložitveno sodišče, je razvidno, da je bil cilj včlanjenih podjetij ta, da sodelujoč z družbo Granton Advertising privabljajo stranke, da bi kupovale njihove proizvode in storitve. Včlanjena podjetja so se za to zavezala, da sprejmejo veljavne kartice Granton, ki so jim bile predložene, in da dobavijo proizvode in/ali storitve, navedene na vsaki kartici Granton, do najvišje vrednosti, navedene na njej.

9        Iz pogojev te tipske pogodbe je poleg tega razvidno, da je družba Granton Advertising skrbela za izdelavo, distribucijo, oglaševanje in prodajo kartic Granton. Po podpisu pogodbe družba Granton Advertising včlanjenim podjetjem ni zaračunala nobenega zneska na podlagi kartic Granton in od njih ni prejela nobenega nadomestila.

10      Predložitveno sodišče glede značilnosti teh kartic navaja, da je vsaka kartica Granton svojemu imetniku dajala pravico do popusta pri naročilih pri včlanjenih podjetjih, katerih imena so bila navedena na zadevni kartici. Popust se je priznal za ponudbe, navedene na kartici, pri čemer so bile ponudbe na vsaki kartici različne glede na to, kakšne dogovore je včlanjeno podjetje sklenilo z družbo Granton Advertising. Popusti so se uveljavljali s predložitvijo kartice, z oddajo kupona, ki spada h kartici, ali s podpisom zadevnega včlanjenega podjetja na kartico. Imetniki kartice Granton so lahko iz naslova drugih ugodnosti v številnih primerih dobili tudi dve enoti ponujenega proizvoda ali storitve za ceno ene. Poleg tega so bile kartice Granton