SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 13. oktobra 2005 (jezik postopka: nemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Posebna ureditev za potovalne agente in organizatorje potovanj – Člen 26(1) – Področje uporabe – Paket, ki vključuje prevoz do države destinacije in nazaj ali bivanje v njej in jezikovno izobraževanje – Osnovne in dodatne storitve – Pojem – Direktiva 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih“
V zadevi C-200/04,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 18. marca 2004, ki je prispela na Sodišče 5. maja 2004, v postopku
Finanzamt Heidelberg
proti
iSt internationale Sprach- und Studienreisen GmbH,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, P. Kūris in G. Arestis (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in javne obravnave z dne 28. aprila 2005,
ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:
– za iSt internationale Sprach- und Studienreisen GmbH H.-J. Philipp in R. Binder, Steuerberater, ob sodelovanju G. Wegscheiderja, odvetnik,
– za nemško vlado A. Tiemann in C. Schulze-Bahr, zastopnika,
– za grško vlado S. Spyropoulos in D. Kalogiros ter M. Tassopoulou, zastopniki,
– za ciprsko vlado E. Simeonidou, zastopnica,
– za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in K. Gross, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. junija 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 26 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Finanzamt Heidelberg (v nadaljevanju: Finanzamt) proti iSt internationale Sprach- und Studienreisen GmbH (v nadaljevanju: iSt) glede plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) po nadzoru, ki ga izvajajo pristojne službe nad prometom te družbe v letih od 1995 do 1997.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Pod naslovom X Šeste direktive, v zvezi z oprostitvami, člen 13 te direktive z naslovom „Oprostitve na ozemlju države“ določa:
„A. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
1. Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanja ali zlorab davka, oprostijo:
[…]
i) izobraževanje otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje, poklicno usposabljanje ali prekvalifikacijo, vključno z opravljanjem storitev in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, če te dejavnosti opravljajo osebe javnega prava, ki so temu namenjene, ali druge organizacije, ki jim država članica priznava podoben namen;
[…]“
4 Naslov XIV Šeste direktive, naslovljen „Posebne ureditve“, obsega člen 26, ki ima naslov „Posebna ureditev za potovalne agente“, ki v svojih odstavkih 1 in 3 določa:
„1. Države članice uporabljajo davek na dodano vrednost za delovanje potovalnih agentov v skladu z določbami tega člena, če potovalni agenti poslujejo z naročniki v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovalnih zmogljivosti uporabljajo dobave in storitve drugih davčnih zavezancev. Ta člen se ne uporablja za potovalne agente, ki delujejo samo kot posredniki in obračunavajo davek v skladu s členom 11A(3)(c). V tem členu potovalni agenti vključujejo tudi organizatorje potovanj.
[…]
3. Če so transakcije, ki jih za potovalnega agenta opravijo drugi davčni zavezanci, opravljene zunaj Skupnosti, se storitev potovalnega agenta obravnava kot oproščena dejavnost posredovanja v skladu s členom 15(14). Če so te transakcije opravljene v Skupnosti pa tudi zunaj nje, je lahko oproščen samo tisti del storitve potovalnega agenta, ki se nanaša na transakcije zunaj Skupnosti.“
5 V skladu s členom 1 Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL L 158, str. 59) je njen cilj „približati zakone in druge predpise držav članic o turističnih paketih, ki se prodajajo ali ponujajo v prodajo na območju Skupnosti“.
6 Člen 2 te direktive opredeli turistični paket kot „vnaprej dogovorjeno kombinacijo ne manj kot dveh naslednjih elementov, če so prodani ali ponujeni v prodajo za skupno ceno in če storitev traja več kot štiriindvajset ur ali vključuje nastanitev čez noč:
a) prevoz;
b) nastanitev;
c) druge turistične storitve, ki niso pomožne k prevozu ali nastanitvi in pomenijo pomemben del turističnega paketa.“
Nacionalna ureditev
7 Ustrezne določbe nacionalne ureditve, ki veljajo v postopku v glavni stvari, sta člena 4(23) in 25 zakona o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz) iz leta 1993 (BGBl. 1993 I, str. 565, v nadaljevanju: UStG 1993).
8 Člen 4(23) tega zakona določa, da oprostitve veljajo za zagotavljanje nastanitve, prehrano in storitve, ki jih po navadi zagotovijo osebe ali institucije, kadar pretežno pri sebi sprejmejo mladoletnike z namenom izobraževanja, poklicnega usposabljanja ali nadaljevalnega poklicnega usposabljanja ali za nego novorojenčka, če se storitve zagotavljajo za mladoletne ali za osebe, ki zagotavljajo njihovo izobraževanje, poklicno usposabljanje, nadaljevalno poklicno usposabljanje ali nego.
9 Člen 25 UStG 1993 glede obdavčenja potovalnih storitev določa:
„1. Naslednje določbe veljajo za potovalne storitve podjetnika, ki niso namenjene podjetju odjemalca, če podjetnik z odjemalcem posluje v svojem imenu in da uporablja potovalne storitve tretjih. Storitev, ki jo opravi podjetnik, se šteje za drugo storitev. Če podjetnik opravi odjemalcu v okviru nekega potovanja več takih storitev, se te štejejo za drugo enotno storitev. Kraj opravljanja druge storitve je določen v skladu s členom 3a(1). Potovalne storitve tretjih ustrezajo dobavam in drugim storitvam tretjih, ki neposredno koristijo potnikom.
2. Druga storitev je oproščena davka, če so s tem povezane potovalne storitve tretjih opravljene na ozemlju tretje države. […]
3. Vrednost druge storitve ustreza razliki med zneskom, ki ga je plačal podjetnik za pridobitev storitve, in zneskom, ki ga podjetnik plača za potovalne storitve tretjih. [...]
4. Z odstopanjem od člena 15(1) podjetniku ni dovoljeno…
