Danes je 16.6.2024

Input:

Postopki za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila (C-746/22)

16.5.2024, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 28 minut

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 16. maja 2024 (jezik postopka: madžarščina)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Postopki za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila – Direktiva 2008/9/ES – Člen 20 – Zahteva za dodatne informacije, ki jo poda država članica vračila – Informacije, ki jih je treba posredovati v enem mesecu – Ustavitev postopka zaradi neobstoja odgovora davčnega zavezanca v tem roku – Člen 23 – Zavrnitev upoštevanja informacij, ki so bile prvič predložene v postopku s pravnim sredstvom – Načelo učinkovitosti – Načelo nevtralnosti DDV – Načelo dobrega upravljanja“

V zadevi C‑746/22,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) z odločbo z dne 18. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 6. decembra 2022, v postopku

Slovenské Energetické Strojárne a.s.

proti

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen, N. Wahl, J. Passer, sodniki, in M. L. Arastey Sahún (poročevalka), sodnica,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Slovenské Energetické Strojárne a.s. P. Barta, T. Fehér in P. Jalsovszky, ügyvédek,

–        za madžarsko vlado M. Z. Fehér in R. Kissné Berta, agenta,

–        za Svet Evropske unije Zs. Bodnár, J. Haunold in E. d’Ursel, agentke,

–        za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in A. Tokár, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. decembra 2023

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 20(2) in člena 23 Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL 2008, L 44, str. 23), člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), členov 167 in od 169 do 171 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 (UL 2008, L 44, str. 11) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ter načel nevtralnosti davka na dodano vrednost (DDV), učinkovitosti in sorazmernosti.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Slovenské Energetické Strojárne a.s. in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) (v nadaljevanju: drugostopenjski davčni organ) zaradi ustavitve postopka vračila DDV, ki ga je ta družba začela v zvezi z DDV, ki ga je plačala leta 2020.

Pravni okvir

Pravo Unije

Direktiva o DDV

3        Člen 167 Direktive o DDV določa:

„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“

4        Člen 170 te direktive določa:

„Vsi davčni zavezanci, ki v smislu […] točke 1 člena 2 in člena 3 Direktive 2008/9/ES ter člena 171 te direktive nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pravico do vračila DDV pod pogojem, da se blago in storitve uporabljajo za:

[…]

(b)      transakcije, za katere davek plača izključno prejemnik v skladu s členi 194, 195, 196, 197 in 199.“

5        Člen 171(1) navedene direktive določa:

„Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, ampak v drugi državi članici, se opravi v skladu s podrobnimi pravili iz Direktive 2008/9/ES.“

Direktiva 2008/9

6        V uvodni izjavi 3 Direktive 2008/9 je navedeno:

„Novi postopek bi moral izboljšati položaj podjetij, saj bodo države članice dolžne plačati obresti, če prepozno vrnejo davek; poleg tega bo okrepljena pravica podjetij do pritožbe.“

7        Člen 1 te direktive določa:

„Ta direktiva določa podrobna pravila za vračilo [DDV] v skladu s členom 170 Direktive [o DDV] davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila in izpolnjujejo pogoje iz člena 3.“

8        Člen 19(2) Direktive 2008/9 določa:

„Država članica vračila vlagatelja obvesti o svoji odločitvi o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka za vračilo v štirih mesecih od njegovega prejema s strani države članice vračila.“

9        Člen 20 te direktive določa:

„1.      Če država članica vračila presodi, da nima na voljo dovolj ustreznih informacij, na podlagi katerih bi se lahko odločila glede celotnega zahtevka za vračilo ali dela tega zahtevka, lahko v obdobju štirih mesecev iz člena 19(2) zlasti od vlagatelja ali od pristojnih organov države članice, kjer ima vlagatelj sedež, v elektronski obliki zahteva dodatne informacije. […]

Država članica vračila lahko po potrebi od vlagatelja zahteva še druge dodatne informacije.

Podatki, zahtevani v skladu s tem odstavkom, lahko v primeru, da država članica vračila upravičeno dvomi o veljavnosti in pravilnosti določenega zahtevka, vključujejo tudi izvirnik ali kopijo ustreznega računa ali uvoznega dokumenta. […]

2.      Državi članici vračila morajo biti zagotovljene dodatne informacije, zahtevane na podlagi odstavka 1, v enem mesecu od datuma, ko oseba, kateri je zahteva za informacije namenjena, le-to prejme.“

10      Člen 21, prvi odstavek, navedene direktive določa:

„Če država članica vračila zahteva dodatne informacije, vlagatelja obvesti o svoji odločitvi o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka v dveh mesecih od datuma, ko je prejela zahtevane informacije, ali, če odgovora na svojo zahtevo ni prejela, v dveh mesecih po izteku roka in člena 20(2). Vendar je rok za odločitev glede celotnega zahtevka za vračilo ali dela tega zahtevka v vsakem primeru najmanj šest mesecev od datuma prejema zahtevka s strani države članice vračila.“

11      Člen 23 iste direktive določa:

„1.      Če je zahtevek za vračilo zavrnjen v celoti ali deloma, država članica vračila o svoji odločitvi uradno obvesti vlagatelja in ga hkrati obvesti o vzrokih za zavrnitev.

2.      Vlagatelj lahko v primeru zavrnitve zahtevka za vračilo vloži pritožbo pri pristojnih organih države članice vračila, in sicer v obliki in v rokih, ki veljajo za pritožbe glede zahtevkov za vračilo, ki jih vložijo osebe s sedežem v tej državi članici.

Če po pravu države članice vračila dejstvo, da odločitev o zahtevku za vračilo ni bila sprejeta v predpisanem roku, določenem v tej direktivi, ne velja ne za odobritev ne za zavrnitev, so vsi upravni ali sodni postopki, ki so v tem primeru na voljo davčnim zavezancem, ki imajo sedež v tej državi članici, ustrezno na voljo vlagatelju. Če takih postopkov ni, velja nesprejetje odločitve o zahtevku za vračilo v predpisanem roku za zavrnitev zahtevka.“

12      Člen 26 Direktive 2008/9 določa:

„Država članica vračila vlagatelju dolguje obresti na znesek vračila, če se vračilo plača po zadnjem dnevu plačila, določenem v členu 22(1).

Če vlagatelj državi članici vračila v predpisanem roku ne predloži zahtevanih dodatnih ali še drugih dodatnih informacij, se prvi odstavek ne uporablja. […]“

Madžarsko pravo

Zakon o DDV

13      Člen 251/F az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), določa:

„1.      Če nacionalna davčna uprava na podlagi podatkov ali drugih informacij, ki jih ima na voljo, meni, da o zahtevku za vračilo davka ni mogoče sprejeti utemeljene odločbe v roku, določenem v členu 251/E(1), lahko pisno zahteva dodatne podatke in informacije

(a)      od davčnega zavezanca, ki nima sedeža na državnem ozemlju,

(b)      od stvarno in krajevno pristojnega organa, ki je v skladu s členom 244(2) in (3) registriral davčnega zavezanca, ki nima sedeža na Madžarskem, kot davčnega zavezanca s sedežem v zadevni državi, ali

(c)      tretji osebi, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da lahko bistveno prispeva k presoji zahtevka za vračilo.

[…]

3.      S pisno zahtevo iz odstavkov 1 in 2 se lahko zahteva izvirnik ali overjena kopija dokumenta iz člena 127(1)(a), (c) in (d) v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža na nacionalnem ozemlju, ki potrjuje, da je bila transakcija opravljena, če obstaja razumen dvom o pravni podlagi za vračilo davka ali o znesku vstopnega davka, katerega vračilo se zahteva. […]

4.      Rok za odgovor je en mesec od dneva vročitve zahteve iz odstavkov 1 in 2.“

14      Člen 251/I(4) zakona o DDV določa:

„V primeru zamude pri izplačilu vračila davka s strani nacionalne davčne uprave so za vsak dan zamude dolgovane zamudne obresti. Nacionalna davčna uprava ni dolžan plačati teh obresti, če davčni zavezanec, ki nima sedeža na nacionalnem ozemlju, v roku, določenem za sprejetje odločitve, ni podal popolnega vsebinskega odgovora na zahtevo za informacije iz člena 251/F(1) in (2).“

 Zakon o davčni upravi

15      Člen 49(1)(b) az adóigazgatási rendtartásról szóló 2017. évi CLI. törvény (zakon št. CLI iz leta 2017 o davčni upravi(v nadaljevanju: zakon o davčni upravi) določa:

„Davčna uprava ustavi postopek, če:

[…]