SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 7. septembra 2023 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Načelo nevtralnosti DDV – Načelo učinkovitosti – Previsoka stopnja DDV na računu o nabavi – Vračilo preplačila – Neposredna tožba proti upravi – Vpliv tveganja dvojnega vračila istega DDV“
V zadevi C‑453/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Münster (finančno sodišče v Münstru, Nemčija) z odločbo z dne 27. junija 2022, ki je na Sodišče prispela 6. julija 2022, v postopku
Michael Schütte
proti
Finanzamt Brilon,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi M. Safjan, predsednik senata, K. Jürimäe (poročevalka), predsednica tretjega senata, in N. Piarra, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Michaela Schütteja H. Nieskens, Rechtsanwalt,
– za nemško vlado J. Möller in N. Scheffel, agenta,
– za češko vlado O. Serdula, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,
– za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in L. Mantl, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ter načela nevtralnosti davka na dodano vrednost (DDV) in načela učinkovitosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med tožečo stranko iz postopka v glavni stvari, Michaelom Schüttejem, in Finanzamt Brilon (davčni urad v Brilonu, Nemčija) (v nadaljevanju: davčni urad) v zvezi s pravico do pridobitve, iz razlogov pravičnosti, oprostitve DDV, katerega, skupaj z obrestmi na znesek tega davka, naknadno terja nemška davčna uprava.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 168(a) Direktive o DDV določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec“.
4 Člen 178(a) te direktive določa, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka „v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova IX“.
Nemško pravo
5 Člen 163 Abgabenordnung (davčni zakonik, BGBl. 2002 I, str. 3866) (v nadaljevanju: AO) določa:
„1. Če obdavčitev ob upoštevanju dejanskega stanja posameznega primera ne bi bila pravična, se lahko odmerijo nižji davki in pri odmeri davka ne upoštevajo posamezne davčne osnove, ki zvišujejo davke.
[…]“.
6 Člen 227 AO določa:
„Finančni organi lahko v celoti ali deloma odpišejo terjatve, ki izhajajo iz zavezanosti za davek, če bi bilo v okoliščinah posameznega primera nepravično, da se izterjajo; pod istimi pogoji se lahko zneski, ki so že bili plačani, povrnejo ali poračunajo.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
7 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je kmet in gozdar. V letih od 2011 do 2013 je od različnih dobaviteljev kupila les in ga nato kot les za kurjavo ponovno prodala in dobavila svojim strankam. Čeprav je bila stopnja DDV na računih njenih dobaviteljev splošna davčna stopnja 19 %, je bila stopnja, izkazana na računih, ki jih je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari izstavila svojim strankam, znižana davčna stopnja 7 %.
8 Dobavitelji so vsakič predložili obračun DDV in nemški davčni upravi plačali DDV po davčni stopnji 19 %. Nasprotno pa je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari sporočila prodaje, ki jih je opravila po zgolj 7‑odstotni davčni stopnji in odbila vstopni DDV glede nakupov po davčni stopnji 19 %. Davčni dolg na podlagi tega obračuna je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari plačala nemški davčni upravi.
9 Finanzgericht Münster (finančno sodišče v Münstru, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, pojasnjuje, da nikoli ni bilo indicev za to, da bi bila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari plačilno nesposobna ali da bi bila osumljena goljufije. Vendar je davčni urad v okviru davčnega nadzora ocenil, da bi se morala za izstopne transakcije tožeče stranke iz postopka v glavni stvari uporabljati ne znižana stopnja DDV, ampak splošna davčna stopnja.
10 Na podlagi tega davčnega nadzora se je pri Finanzgericht Münster (finančno sodišče v Münstru) začel sodni postopek. To sodišče je na podlagi tega sodnega postopka v sodbi z dne 2. julija 2019, ki je odslej pravnomočna sodba, ugotovilo, da se je za izstopne transakcije tožeče stranke iz postopka v glavni stvari res uporabljala znižana stopnja DDV. Menilo pa je, da se je tudi za nakupe, ki jih je opravila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, uporabljala znižana davčna stopnja 7 %. Odbitek vstopnega DDV tožeče stranke iz postopka v glavni stvari je bil zato ustrezno znižan.
11 Za izvršitev te sodbe je davčni urad z odločbami z dne 30. septembra 2019 zahteval zneske DDV, dolgovane za leta od 2011 do 2013, skupaj z obrestmi. Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je zato od svojih dobaviteljev zahtevala, naj popravijo račune, ki se nanašajo nanjo in ji plačajo razliko.
12 Vsi dobavitelji so pri tožeči stranki iz postopka v glavni stvari uveljavljali ugovor zastaranja, določenega v nemškem civilnem pravu. Zato zadevni računi niso bili popravljeni, tožeča stranka iz postopka v glavni stvari pa od svojih dobaviteljev…
