Danes je 28.3.2024

Input:

Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v državi članici, ki ni država članica vračila (C-844/19)

12.5.2021, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 23 minut

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 12. maja 2021 (jezik postopka: nemščina)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 90 – Zmanjšanje davčne osnove – Člen 183 – Vračilo presežka DDV – Zamudne obresti – Neobstoj nacionalne ureditve – Načelo davčne nevtralnosti – Neposredna uporabljivost določb prava Unije – Načelo skladne razlage“

V zadevi C‑844/19,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 24. oktobra 2019, ki je na Sodišče prispela 15. novembra 2019, v postopku

CS,

Finanzamt Österreich, Dienststelle Graz-Stadt, prej Finanzamt Graz-Stadt,

proti

Finanzamt ÖsterreichDienstelle Judenburg Liezen, prej Finanzamt Judenburg Liezen,

technoRent International GmbH,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, A. Kumin, T. von Danwitz, P. G. Xuereb (poročevalec), sodniki, in I. Ziemele, sodnica,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za avstrijsko vlado A. Posch in F. Koppensteiner, agenta,

–        za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in L. Mantl, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 21. januarja 2021

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90(1) in člena 183 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV) ter člena 27(2), drugi pododstavek, Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL 2008, L 44, str. 23).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru dveh sporov, od katerih je prvi med CS, fizično osebo, in Finanzamt Österreich, Dienststelle Judenburg Liezen (finančna uprava Avstrije, urad v Judenburgu Lieznu, Avstrija), prej Finanzamt Judenburg Liezen (finančni urad v Judenburgu Lieznu), drugi pa med Finanzamt Österreich, Dienststelle Graz-Stadt (finančna uprava Avstrije, izpostava v Gradcu, Avstrija), prej Finanzamt Graz-Stadt (finančni urad v Gradcu), in technoRent International GmbH, družbo s sedežem v Nemčiji.

 Pravni okvir

Pravo Unije

Direktiva o DDV

3        Člen 90(1) Direktive o DDV določa:

„Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.“

4        Člen 167 te direktive določa:

„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“

5        Člen 183 navedene direktive določa:

„Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega [davka na dodano vrednost (DDV)], lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.

Države članice pa lahko zavrnejo vračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.“

Direktiva 2008/9

6        V uvodnih izjavah 1, 2 in 3 Direktive 2008/9 je navedeno:

„(1)      Izvedbena pravila, ki jih določa Direktiva Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države [UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 79], povzročajo upravnim organom držav članic in podjetjem precejšnje težave.

(2)      Pri postopkih, ki so določeni v navedeni direktivi, bi bilo treba spremeniti roke, v katerih je treba obvestiti podjetja o odločitvah, ki se nanašajo na zahtevke za vračilo. Hkrati bi bilo treba predpisati, da morajo tudi podjetja v določenem roku zagotoviti odgovor. Poleg tega bi bilo treba postopek poenostaviti in posodobiti z omogočanjem uporabe modernih tehnologij.

(3)      Novi postopek bi moral izboljšati položaj podjetij, saj bodo države članice dolžne plačati obresti, če prepozno vrnejo davek; poleg tega bo okrepljena pravica podjetij do pritožbe.“

7        Direktiva 2008/9, kot je razvidno iz njenega člena 1, določa podrobna pravila za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3 te direktive.

8        Člen 19(2) navedene direktive določa, da država članica vračila vlagatelja obvesti o svoji odločitvi o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka za vračilo v štirih mesecih od njegovega prejema s strani države članice vračila.

9        V skladu s členom 21 Direktive 2008/9 je rok za odločitev o odobritvi takega vračila najmanj šest mesecev, če država članica vračila zahteva dodatne informacije, in osem mesecev, če ta država članica zahteva še druge dodatne informacije.

10      Člen 22(1) te direktive določa:

„V primeru odobritve zahtevka za vračilo država članica vračila izplača odobreni znesek najpozneje v 10 delovnih dneh od izteka roka iz člena 19(2) ali, če so bile zahtevane še druge dodatne informacije, od izteka ustreznih rokov iz člena 21.“

11      Člen 26 navedene direktive določa:

„Država članica vračila vlagatelju dolguje obresti na znesek vračila, če se vračilo plača po zadnjem dnevu plačila, določenem v členu 22(1).

[…]“

12      Člen 27 iste direktive določa:

„1.      Obresti se obračunajo od dne, ki sledi zadnjemu dnevu za plačilo [vračilo], določenem v členu 22(1), do dne, ko je bilo vračilo dejansko plačano.

2.      Obrestna mera ustreza veljavni obrestni meri, ki se v skladu z zakonodajo države članice vračila uporablja pri vračilih DDV davčnim zavezancem, ki imajo sedež v tej državi članici.

Če po nacionalni zakonodaji v zvezi z vračilom davčnim zavezancem obresti niso plačljive, plačljive obresti ustrezajo obrestim ali enakovredni dajatvi, ki jo država članica vračila uporablja v zvezi z zamudami pri plačilih DDV davčnih zavezancev.“

Avstrijsko pravo

13      Bundesabgabenordnung (zvezni davčni zakonik, BGBl. 194/1961) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v glavni stvari (v nadaljevanju: BAO), v členu 205, naslovljenem „Obresti na zahtevek“, določa:

„1.      Razlike v zneskih dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb, ki izhajajo iz davčnih odločb ob neupoštevanju akontacij (odstavek 3) in po primerjavi s predplačili ali z do sedaj določenim davkom, se obrestujejo v obdobju od 1. oktobra v letu, ki sledi letu, v katerem je nastal davčni zahtevek, do datuma vročitve teh odločb (obresti na zahtevek). To smiselno velja za razlike v zneskih iz

(a)      razveljavitev davčnih odločb, […]

[…]

2.      Obresti na zahtevek znašajo 2 % nad temeljno obrestno mero na leto. Obresti na zahtevek, nižje od 50 EUR, se ne obračunajo. Obresti na zahtevek se določijo za obdobje največ 48 mesecev. […]

[…]“

14      Člen 205a BAO z naslovom „Pritožbene obresti“, ki se uporablja od 1. januarja 2012, določa:

„1.      Če se zmanjša že plačana davčna obveznost, katere višina je neposredno ali posredno odvisna od odločitve o pritožbi zoper upravno odločbo, se na predlog davčnega zavezanca določijo obresti za obdobje od plačila do vročitve odločbe o odmeri oziroma razglasitve sodbe, s katero je znesek davka zmanjšan (pritožbene obresti).

[…]

4.      Obresti znašajo 2 % nad temeljno obrestno mero na leto. Obresti, nižje od 50 EUR, se ne obračunajo.“

15      Za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Avstriji in v tej državi tudi ne opravljajo več transakcij, člen 3 Verordnung des Bundesministers für Finanzen, mit der ein eigenes