Danes je 28.3.2024

Input:

Vse, kar želite izvedeti o DDV (2. del)

23.8.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 24 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj >>>.

Družba bo izvajala gradbene storitve javnemu zavodu. Ne vemo, ali bo v tem primeru šlo za obdavčljivo ali neobdavčljivo dejavnost, ker si DDV v javnem zavodu obračunajo v določenem deležu. Sami pa niso podali nobene izjave, ker da tako vedno delajo. Ali je prav, da izstavimo račun z obrnjeno davčno stopnjo?

Ker je javni zavod oseba javnega prava in ker javni zavodi lahko opravljajo tako obdavčljiv kot neobdavčljiv promet (odvisno od področij), predlagam, da vztrajate pri pisni izjavi tega prejemnika.

Najemnik in najemodajalec imata dogovorjeno najemnino v višini 500 EUR. Dogovorila sta se tudi za pavšalne stroške (internet, elektrika itd.) v višini 100 EUR. Kako je z DDV pri stroških najema, če je v pogodbi določen samo mesečni pavšal in ni priloge (konkretnih računov)? Računi so naslovljeni na najemodajalca, ta pa oddaja samo del poslovnega prostora. Ali to obravnavamo kot del najemnine (oproščeno) ali posebej in obračunano DDV? Na koncu leta tudi ni dejanskega obračuna stroškov. 

Obratovalni stroški so obdavčeni, če so zaračunani ločeno od najemnine in to izhaja iz pogodbe.

Najemodajalec in najemnik sta podpisala najemno pogodbo. Dogovorila sta se, da podata izjavo po 45. členu ZDDV-1. Kasneje je najemnik dal del prostora v podnajem zavezancu, ki prav tako izpolnjuje pogoje za oddajo izjave po 45. členu ZDDV-1. Podnajemna pogodba je bila podpisana za obdobje od 1. 5. 2018, kar pomeni, da bi izjavo po 45. členu ZDDV-1 morali oddati do 30. 6. 2018. Izjava ni bila oddana v roku (med najemnikom in podnajemnikom). Zaradi navedenega najemnik izda račun za najemnino podnajemniku kot oproščen promet, torej brez obračunanega DDV. Sedaj me zanima, ali ima lahko problem najemnik, ki si odbija celoten DDV od najemnine, saj sta najemnik in najemodajalec podala izjavo po 45. členu? Kako rešiti nastali problem? Ali del DDV ne odbija oziroma kakšna bi bila najboljša rešitev, ker izjava ni bila oddana med najemnikom in podnajemnikom. Mogoče prekinitev pogodbe in nova pogodba? 

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZDDV-1 se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena tega zakona, dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine - davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Najprej morate preveriti, kakšen delež prihodkov predstavlja najemniku najemnina, ki jo zaračunava podnajemniku. Če pri izračunu odbitnega deleža ugotovite, da je ta višji od 99 %, se zaokroži na 100%. V tem primeru težav nimate. Če pa ugotovite, da najemnik nima pravice do 100 % odbitka DDV, pogoji za podajanje izjave, ki jo je podal skupaj z najemodajalcem, niso izpolnjeni. Pomeni, da najemodajalec najemnine ne bi smel obračunavati z DDV, najemnik pa ni imel pravice, da ta DDV odbije. Za nadaljnje možnosti predlagam posvet z davčnim svetovalcem.

Prejeli smo račun za mobitel, na katerem je navedeno, da je način plačila 24 obrokov in da bodo obroki zaračunani na mesečnem računu za opravljene storitve. In res je, na vsakem mesečnem računu zaračunan obrok za napravo. Kako prikazati račun za mobitel (osnovno sredstvo) v registru osnovnih sredstev in kako v davčni knjigi prejetih računov? 

Odgovor lahko podam le za DDV del. Če ste nabavili telefonski aparat, je bil zaračunan na prvem računu v celoti. Ta znesek se poroča v polje 31 (davčna osnova) in 41 (odbitek DDV, če to pravico seveda imate). Informativni zneski obrokov, ki so prikazani v nadaljnjih računih, so neobdavčljivi in se jih v obračun DDV ne poroča.

Zavarovalnica je 25. 7. 2018 izdala dobropis za leto 2017 (bonus 2017). Ali dobropis knjižimo kot prihodek ali kot odhodek (zmanjšanje) 2018? Če knjižimo kot PR, gre v DDV-O kot oproščen promet (-). Kaj naredimo, če imamo v letu 2018 manjše stroške zavarovanj, kot je dobropis za leto 2017 - ali knjižimo kot izredni prihodki? V primeru, če knjižimo kot prihodke, ne gre v DDV - oproščen promet. Kaj je pravilno? 

Lahko vam podam le odgovor, ki se nanaša na evidentiranje dobropisa za namene DDV. V kolikor ste prejeli dobropis za zavarovalne storitve, ki je vezan na prvotno izdan račun za te storitve, se ta dobropis poroča v polje 33 (negativni znesek). V obračunu DDV so negativni zneski dopuščeni.

Račun za storitev predavanj s strani podjetja iz Sarajeva smo prejeli in plačali v juliju. Storitev bo izvedena v oktobru. Ali se obračuna DDV po sistemu samoobdavčitve v juliju? 

Storitev predavanja, ki jo prejme davčni zavezanec za potrebe svojega sedeža v Sloveniji, je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 obdavčena v Sloveniji. Ker je to storitev opravil davčni zavezanec s sedežem v BiH, mora DDV od te prejete storitve obračunati ta prejemnik storitev skladno s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV skladno s prvim odstavkom 33. člena ZDDV-1 nastane, ko so storitve opravljene. Ne glede na navedeno peti odstavek istega člena tega zakona v nadaljevanju določa, da če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. V kolikor ste torej zadevno storitev plačali v juliju, je treba v tem mesecu obračunati DDV po sistemu samoobdavčitve.

Rabljen osebni avto smo kupili od posrednika. DDV je bil skrit v ceni. Računa nisem dala v DDV knjige. Ali je prav, da pri prodaji tega avtomobila ne obračunam DDV in ga tudi ne dam v DDV knjigo? 

Skladno z navodili za izpolnjevanje obračuna DDV se v polje 31 vrednosti z računov, pri katerih DDV ni izkazan, prejetih od malih davčnih zavezancev, preprodajalcev, ne vpisujejo. Prejetega računa za vozilo, ki ste ga nabavili od preprodajalca, ki je DDV obračunal po posebni ureditvi od razlike v ceni (na računu ni izkazan), se torej v obračun DDV ne vpisuje. DDV implikacije pri nadaljnji prodaji tega vozila na ozemlju Slovenije pa so odvisne od tega, ali je bilo vozilo nabavljeno za namene nadaljnje prodaje ali ne. Če da, preprodajalec pri nadaljnji prodaji tega vozila uporabi posebno ureditev za obdavčljive preprodajalce (DDV se obračuna od razlike v ceni), sicer je treba obračunati DDV na celotno vrednost.

Nemški davčni zavezanec nam je izdal račun za opravljen seminar na katerem so sodelovali zaposleni. Seminar se je odvijal v Nemčiji. Na prejetem računu ni bil naveden nemški DDV. Kako moramo evidentirati tak račun v naše DDV knjige? Ali je pravilno, da ga ne vključimo v naše DDV knjige? Ali je prav, da nemški davčni zavezanec na računu ni zaračunal nemškega DDV? 

Žal pri uporabi pravila za določanje kraja opravljanja storitev izobraževanja obstajajo odstopanja med državami članicami. Na primer v Nemčiji kotizacij za t.i. »in-house« seminarje ne obravnavajo kot vstopnine in posledično ne upoštevajo posebnega pravila določanja kraja (53. člen Direktive o DDV oziroma prvi odstavek 29. člena ZDDV-1), pač pa splošno pravilo po 44. členu Direktive o DDV (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1). Sama se s takšnim stališčem sicer strinjam, saj menim, da sledi sodbi Sodišča EU v zadevi C-3/09, vendar pa opozarjam, da se slovenski davčni organ o tem še ni izrecno izrekel.

Zanima me, ali je za prejeto storitev izobraževanja (kotizacija), ki se je izvedla v ZDA, potrebna samoobdavčitev?

Če je šlo za enkratni dogodek/seminar, potem se glede kraja opravljanja