SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 7. marca 2024 (jezik postopka: italijanščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka DDV – Pojem davčnega zavezanca – Načelo davčne nevtralnosti – Načelo sorazmernosti – Družba, ki ne posluje – Nacionalna ureditev, ki ne priznava pravice do odbitka, vračila ali nadomestila vstopnega DDV“
V zadevi C‑341/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) z odločbo z dne 19. maja 2022, ki je na Sodišče prispela 25. maja 2022, v postopku
Feudi di San Gregorio Aziende Agricole SpA
proti
Agenzia delle Entrate,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Jürimäe, predsednica senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika tretjega senata, N. Piarra, N. Jääskinen (poročevalec) in M. Gavalec, sodniki,
generalni pravobranilec: A. M. Collins,
sodni tajnik: C. Di Bella, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. junija 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Feudi di San Gregorio Aziende Agricole SpA R. Nicastro, avvocata,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z D. G. Pintusom, P. Pucciariellom in F. Urbanijem Nerijem, avvocati dello Stato,
– za Evropsko komisijo A. Armenia, F. Moro in P. Rossi, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. septembra 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(1) in člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) ter načel nevtralnosti davka na dodano vrednost (DDV), sorazmernosti, varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Feudi di San Gregorio Aziende Agricole Spa (v nadaljevanju: družba Feudi) in Agenzia delle Entrate (davčna uprava, Italija) (v nadaljevanju: davčni organ) glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9(1) Direktive o DDV določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 63 te direktive določa:
„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.“
5 Člen 167 navedene direktive določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
6 Člen 168(a) iste direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec“.
7 Člen 273 Direktive o DDV določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
[…]“
Italijansko pravo
8 Člen 30 legge n. 724 – Misure di razionalizzazione della finanza pubblica (zakon št. 724 o ukrepih za racionalizacijo javnih financ) z dne 23. decembra 1994 (redni dodatek h GURI št. 174 z dne 30. decembra 1994) (v nadaljevanju: zakon št. 724/1994) z naslovom „Slamnate družbe: vrednotenje vrednostnih papirjev“ v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:
„1. Za namene tega člena se šteje, da delniške družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe ter nerezidenčne družbe in razni subjekti, ki imajo stalno poslovno enoto na ozemlju države – če ni dokazano nasprotno – ne poslujejo, če je skupni znesek prihodkov, povečanja zalog in dohodkov, razen izrednih, kot izhajajo iz izkaza poslovnega izida, kadar je ta predpisan, manjši od vsote zneskov, izračunanih z uporabo teh odstotkov:
[…]
4. Za družbe in subjekte, ki ne poslujejo, se presežek, ki izhaja iz dobropisa na podlagi obračuna DDV, ne vrne in ne more biti predmet izravnave […] ali prenosa […]. Če družba ali subjekt, ki ne posluje, tri zaporedna davčna obdobja ne izvaja transakcij, ki so predmet DDV, najmanj v višini, ki izhaja iz uporabe odstotkov iz odstavka 1, presežka, ki izhaja iz dobropisa, ni mogoče prenesti dalje za izravnavo DDV, dolgovanega za prihodnja davčna obdobja.
4a. V primeru objektivnih okoliščin, ki onemogočijo doseganje prihodkov ter povečanje zalog in dohodkov, določenih v skladu s tem členom, oziroma onemogočijo izvajanje transakcij, ki so predmet davka na dodano vrednost iz odstavka 4, lahko zadevna družba predlaga, da se ne uporabijo določbe proti davčnemu izogibanju.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
9 Vigna Ottieri Srl (v nadaljevanju: družba Vigna) je bila družba italijanskega prava, ki je opravljala ekonomsko dejavnost proizvodnje in trženja vina v deželi Kampanja (Italija).
10 Davčni organ je 22. decembra 2010 družbi Vigna vročil odločbo o odmeri davka, v kateri je bilo med drugim navedeno, da se ta družba za davčno obdobje 2008 šteje za družbo, ki ne posluje (tako imenovana „slamnata družba“), ker je bil znesek izstopnih transakcij, ki so predmet DDV, ki ga je ta prijavila, nižji od praga, pod katerim se za namene uporabe člena 30 zakona št. 724/1994 šteje, da družbe ne poslujejo. Iz te odločbe o odmeri davka je bilo razvidno tudi, da družba Vigna takega praga ni dosegla v treh zaporednih davčnih obdobjih, in sicer v letih 2006, 2007 in 2008. Zato je davčni organ zavrnil odbitek dobropisa DDV v znesku 42.108 EUR, ki ga je družba Vigna zahtevala za davčno obdobje 2009.
11 Družba Vigna je zoper navedeno odločbo o odmeri davka vložila tožbo pri Commissione tributaria provinciale di Avellino (davčno sodišče pokrajine Avellino, Italija). To sodišče je s sodbo z dne 18. aprila 2012 to tožbo zavrnilo.
12 Družba Feudi, ki je 27. septembra 2012 pripojila družbo Vigna, je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Commissione tributaria regionale della Campania, sezione distaccata di Salerno (davčno sodišče dežele Kampanja, oddelek v Salernu, Italija), ki je to pritožbo zavrnilo.
13 Družba Feudi je 27. marca 2014 vložila kasacijsko pritožbo pri Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija), ki je predložitveno sodišče. Ta družba v bistvu trdi, da zavrnitev pravice do odbitka DDV ni združljiva s pravom Unije.
14 Predložitveno sodišče v bistvu navaja, da je namen zadevne italijanske zakonodaje odvračati od ustanavljanja slamnatih družb in tako preprečiti, da bi pravne osebe, ki formalno opravljajo ekonomsko dejavnost, vendar v resnici ne poslujejo, uživale davčne ugodnosti. V ta namen naj bi člen 30 zakona št. 724/1994…
