Danes je 19.5.2024

Input:

Uporaba blaga, ki je del podjetja, in brezplačna odtujitev blaga drugemu davčnemu zavezancu (C‑207/23)

25.4.2024, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 25 minut

SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 25. aprila 2024 (jezik postopka: nemščina)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Obdavčljive transakcije – Člen 16 – Uporaba blaga, ki je del podjetja, in brezplačna odtujitev blaga drugemu davčnemu zavezancu – Sušenje lesa in ogrevanje nasadov špargljev iz obrata za soproizvodnjo energije, ki je priključen na napravo za pridobivanje bioplina – Člen 74 – Davčna osnova – Lastna cena blaga – Omejitev na stroške, obdavčene z vstopnim DDV“

V zadevi C‑207/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 22. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 29. marca 2023, v postopku

Finanzamt X

proti

Y KG,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, P. G. Xuereb (poročevalec) in A. Kumin, sodnika,

generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Y KG T. Streit in A. Zawatson, Rechtsanwälte,

–        za nemško vlado J. Möller in N. Scheffel, agenta,

–        za Evropsko komisijo F. Behre in J. Jokubauskaitė, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 16 in 74 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Y KG in Finanzamt X (davčni urad X, Nemčija; v nadaljevanju: davčna uprava) glede obdavčitve – z davkom na dodano vrednost (DDV) – brezplačnih dobav toplote iz obrata za soproizvodnjo energije, priključenega na napravo za pridobivanje bioplina v lasti te družbe, podjetniku A za sušenje lesa in družbi B za ogrevanje nasadov špargljev.

 Pravni okvir

Pravo Unije

3        Člen 2(1) Direktive o DDV določa:

„Predmet DDV so naslednje transakcije:

(a)      dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;

[…].“

4        Člen 14(1) te direktive določa:

„,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“

5        Člen 15(1) navedene direktive določa:

„Za premoženje v stvareh se štejejo električna energija, plin ter energija za ogrevanje, hlajenje in podobno.“

6        Člen 16 iste direktive določa:

„Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Vendar pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje uporaba blaga za namene dajanja vzorcev ali daril manjših vrednosti za namene dejavnosti davčnega zavezanca.“

7        Člen 73 Direktive o DDV določa:

„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“

8        Člen 74 te direktive določa:

„Če davčni zavezanec uporabi ali razpolaga z blagom, ki je del poslovnih sredstev podjetja, oziroma davčni zavezanec ali njegovi pravni nasledniki obdržijo blago po prenehanju opravljanja njegove obdavčljive ekonomske dejavnosti, kot je opredeljeno v členih 16 in 18, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja.“

9        Člen 78 navedene direktive določa:

„Davčna osnova vključuje naslednje elemente:

(a)      davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV;

(b)      postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku.

Za namene točke (b) prvega odstavka lahko države članice stroške, ki so predmet posebnega dogovora, štejejo za postranske stroške.“

10      Člen 79 iste direktive določa:

„Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:

(a)      znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;

(b)      popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju ali prejemniku in obračunanih v trenutku, ko je bila izvršena dobava;

(c)      zneskov, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega pridobitelja ali prejemnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun pridobitelja ali prejemnika in ki jih je v svojih knjigah knjižil na prehodnem kontu.

Davčni zavezanec mora predložiti dokazilo o dejanskem znesku izdatkov iz točke (c) prvega odstavka in ne sme odbiti DDV, ki je bil lahko obračunan.“

Nemško pravo

11      Člen 3(1b) Umsatzsteuergesetz (zakon o prometnem davku, v nadaljevanju: UStG) določa:

„Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje naslednje

1.      uporaba blaga podjetja, ki ga podjetnik uporablja za druge namene in ne za dejavnost podjetja;

2.      brezplačna odtujitev blaga, ki ga podjetnik prenese zaposlenim za njihove zasebne namene, razen če ne gre za manjša darila;

3.      vsaka druga brezplačna odtujitev blaga, razen daril manjše vrednosti in vzorcev za potrebe podjetja. Pogoj je, da so blago ali njegovi elementi upravičeni do popolnega ali delnega odbitka vstopnega DDV.“

12      Člen 10(4) UStG določa:

„Davčna osnova je

1.      pri prenosu blaga v smislu člena la(2) in člena 3(la) ter dobavah v smislu člena 3(1b) na podlagi nakupne cene in dodatnih stroškov za to blago ali istovrstno blago oziroma, če ni nakupne cene, na podlagi lastnih stroškov blaga v trenutku transakcije;

[…].“

13      Člen 8 Erneuerbare-Energien-Gesetz v različici z dne 7. novembra 2006 (BGBl. 2006 I, str. 2550) (zakon o energijah iz obnovljivih virov, v nadaljevanju: EEG) določa:

„1.      Za električno energijo, proizvedeno v obratih z zmogljivostjo do vključno 20 megavatov, ki uporabljajo izključno biomaso v smislu uredbe, izdane na podlagi odstavka 7, znaša tarifa […].

[…]

3.      Minimalne tarife na podlagi odstavka 1, prvi stavek, se vsakokrat zvišajo za 2,0 centa za kilovatno uro, če gre za električno energijo v skladu s členom 3(4) [Gesetz für die Erhaltung, die Modernisierung und den Ausbau der Kraft-Wärme-Kopplung (Kraft-Wärme-Kopplungsgesetz) (zakon o ohranitvi, modernizaciji in razširitvi soproizvodnje električne energije in toplote) v različici z dne 19. marca 2002 (BGBl. 2002 I, str. 1092)] in če je upravljavcu omrežja predloženo ustrezno dokazilo. Namesto dokazila iz prvega stavka se lahko za obrate za soproizvodnjo energije z zmogljivostjo do 2 megavata, ki se proizvajajo serijsko, predložijo ustrezne listine proizvajalca, iz katerih je razvidna toplotna in električna zmogljivost in razmerje med električno energijo in toploto.“

14      Člen 3(4) zakona o ohranitvi, modernizaciji in razširitvi soproizvodnje električne energije in toplote v različici z dne 19. marca 2002 določa:

„Električna energija iz obrata za soproizvodnjo energije je zmnožek koristne toplote in razmerja med električno energijo in toploto obrata za soproizvodnjo energije. Pri obratih, ki nimajo naprav za odstranjevanje odpadne toplote, je celotna neto proizvodnja električne energije električna energija iz obrata za soproizvodnjo energije.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

15      Družba Y upravlja bioplinarno za proizvodnjo bioplina iz biomase. Proizvedeni bioplin se je v letu 2008 uporabljal za decentralizirano proizvodnjo električne energije in toplote. Tako proizvedena električna energija je bila v pretežni meri oddana v splošno električno omrežje v zameno za nadomestilo, ki ga je plačal upravljavec električnega omrežja. Toplota, proizvedena v tem postopku, se je